Tako je predstojnica-priorica skupnosti sester karmeličank s. Damjana Pintarič, v soboto, 2. septembra, v samostanu Sora uvedla slovesno mašo, pri kateri je po osmih letih vstopa v klavzurno življenje in skupnost sester karmeličank ter duhovne formacije v samostanu Sora večne zaobljube izrekla s. Agnes (Tina) Tomc.

Z njo so bili starši, še dve sestri, Ana in Lucija in brat Matej, številni sorodniki, verniki in pevski zbor iz rojstne župnije, člani župnijskega občestva. Ob somaševanju več duhovnikov je mašo daroval nadškof Stanislav Zore.

FOTO: Jože Potrpin

Tina Tomc se je rodila leta 1994 v župniji Št. Peter-Otočec. Otroštvo in mladost je preživljala obdana z lepoto dolenjskih gričev, nato pa šolanje nadaljevala na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani, kjer je leta 2013 maturirala.

FOTO: Jože Potrpin

Ljubezen do glasbe in pisane besede – knjige so bile vselej njene zveste spremljevalke – jo je spremljala od otroških let, obenem s tem pa je v njej rastla tudi ljubezen do Kristusa, učlovečene besede.

FOTO: Jože Potrpin

Leta 2015 je odgovorila na klic v posvečeno življenje in vstopila v skupnost sester karmeličank v Sori ter ob preobleki dobila redovno ime s. M. Agnes Božjega Jagnjeta. Ob izpovedi zaobljub je izšla tudi njena pesniška zbirka z naslovom Ti si ta zemlja.

FOTO: Jože Potrpin

»Pozdravljeni vsi, ki ste se pridružili temu dnevu hvaležnosti in upanja, kakor smo slišali v pozdravnih besedah s. Damjane,« je nagovoril nadškof Zore vse zbrane. »Ko se pridružujemo hvaležnosti najprej s. Agnes, potem hvaležnosti karmelske skupnosti tukaj v Sori, tudi hvaležnosti njene družine, hvaležnosti Cerkve za skrivnostno izročitev, skrivnostno poroko, prepustitev mladega življenja, kakor smo slišali, Bogu in Njegovi ljubezni, in po drugi strani hvaležnost za to upanje. Za upanje, s katerim Bog ohranja našo vero, jo okrepi in spodbuja, da bi na tem svetu ostajali pričevalci Njegove ljubezni. Naj bo to hvaležno in upanja polno praznovanje danes obilno blagoslovljeno za vsakega izmed nas.«

Nadškof Zore je nadaljeval: »Pravzaprav, draga s. Agnes in dragi vsi navzoči, saj se je to že zgodilo. Vse je bilo pripravljeno, vse vaje so bile že opravljene, vse do potankosti domišljeno, potem pa nenadoma ni bilo mogoče. Ob tem lahko odpremo svoja srca za skrivnostnost dogajanja, časa. Kako Bog vodi čas in nas. Na nek svoj način, po neki popolnoma svoji logiki, ki ji recimo ljubezen in modrost, in je tolikokrat zelo zelo drugačna, kakor pa naše predstave ljubezni in naše predstave o modrosti.«

V nadaljevanju se je nadškof oprl na čudovito Božjo besedo, izbrano za te slovesne zaobljube s. Agnes. O pšeničnem zrnu, ki mora v zemljo, da ostane živo. Kot je poudaril, »kako drugačna logika, kakor je naša. Mi bežimo pred zemljo, da bi ostali živi. Zrno mora v zemljo, da ostane živo,« Ob tem je spomnil na izkušnjo iz kmečkega življenja, ko je kmet najboljši del pridelka, pšeničnega zrna, dal na stran, za prihodnjo žetev in to je bilo nedotakljivo. »Tako je v našem življenju, najboljše od svojega moramo dati Bogu, položiti v Božje srce.« In to velja za vsakega od nas. Vsak na svoj način.

Ob koncu maše je s. Agnes v zahvali izpostavila odgovorno poslanstvo kot dar Božje milosti. Njena prva zahvala je šla Bogu za dar življenja, milost poklica, vere, sv. krsta. Mami in očetu, sestram in bratu. Sorodnikom in prijateljem, za vso bližino in podporo. Nadškofu za vodenje slovesnosti, vsem drugim duhovnikom, posebej Gregorju Celestina za spremstvo na poti. Zborovodkinji Mateji in pevskemu zboru iz njene domače župnije. Župniku Jožetu Rački iz župnije Otočec … vsem navzočim, dobrotnikom. In vsem, ki so kakorkoli pripomogli k slovesnosti, skupnosti sester, ki so jo sprejele v svojo sredo.

»Priporočam se vam v molitev, da bom zmogla zvesto živeti svojo poklicanost v hoji za Njim, ki me je vzljubil, izbral in zame dal samega sebe. Vsak dan umirati in ostajati ob Njem, ob tem pa ne pozabiti, da mi Gospod vedno znova kliče: Agnes dovolj ti je moja milost. Dovolj ti je moja ljubezen. Obljubljam vam svojo molitev, da bo dovolj tudi vam,« je dejala s. Agnes.