Bilo je leto 1996, zaključevanje gimnazijskega izobraževanja. Množica mladih se nas je vila po poti proti prizorišču v Postojni. Precej blizu smo prišli. Spominjam se veliko veselih in navdušenih obrazov, polnih zanosa. Ne spomnim se priprav na papežev obisk, ampak tam na postojnskem polju se je zgodil pravi festival mladosti in prekipevajočega življenja. Ob papeževem »Papež 'ma vas rad!« nismo mogli skrivati solz in ganjenosti. Pa pesem za rojstni dan ... in papežev opomin, da smo vendar Slovenci. Še danes hranim doma zastavico, s katero sem mu mahala v pozdrav. Leta 1999 se je zgodil drugi papežev obisk. To je bil čas mojih študijskih let v Mariboru, kamor me je pot iz domače Primorske prav gotovo zanesla po Božjem načrtu. Kot člani združenja Amos so nekateri še na poseben način sodelovali in tako prišli osebno do papeža na odru. Jaz pa sem bila kot klekljarica del skupine žena, ki je papežu za darilo sklekljala prt za oltar v Vatikanu.

Gre za nekaj velikega