Ministrica je med ukrepi navedla širitev skupin upravičencev za izplačilo solidarnostne pomoči, začasno zagotovitev stanovanj za starejše in tiste, ki ne morejo poskrbeti zase, oprostitev plačila elektrike, zemeljskega plina. Prav tako predlog interventnega zakona predvideva odlog plačila pri potrošniških kreditih, davčne razbremenitve, oprostitve plačila stroškov listin in sodnih taks, povzema STA.

Oprostitev plačila vrtca

Starši iz prizadetih gospodinjstev bodo oproščeni plačila vrtca, če ga otroci v tem času niso mogli obiskovati. Ministrica je navedla tudi brezplačno prehrano za šolajoče in oprostitev plačila domske oskrbnine za dijake.

Izredna denarna socialna pomoč

Minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec je izpostavil solidarnostno, izredno denarno socialno pomoč. »Če vam je poplavilo hišo, se oglasite na centru za socialno delo, povejte, kaj se je zgodilo in lahko prejmete enkratni znesek v skupnem seštevku do sedemkratnika minimalnih kratkoročnih življenjskih stroškov. To pomeni za samsko osebo, če je brezposelna, 3257 evrov, če je zaposlena, 3513 evrov, za štiričlansko družino, če sta starša brezposelna, 8957 evrov, če sta starša zaposlena pa 11.466 evrov.«

Kaj interventni zakon prinaša delavcem v poplavljenih podjetjih?

Mesec še dodaja, da bodo po vladnem predlogu zaposleni, ki delajo v poplavljenih podjetjih in so v preteklem mesecu pomagali pri čiščenju teh podjetij v svojem delovnem času, za mesec avgust prejeli polno plačo, čeprav podjetja niso delala. Ob čakanju na delo bi sicer prejeli le 80 odstotkov plače.

Delavci, ki ne morejo na delo, ker je podjetje poplavilo ali je poškodovana infrastruktura do delovnega mesta, so do konca leta upravičeni do čakanja na delo oziroma višje sile in prejemanja 80 odstotkov plače. Od tega bo delodajalcu 80 odstotkov prispevala država.

Subvencija za najem stanovanja

Zakon uvaja tudi subvencijo za najem stanovanja za vse, ki jim je poplava zalila stanovanjsko nepremičnino in ne morejo več živeti v svojih hišah ali stanovanjih. »Če boste šli v tržni najem, ste upravičeni do subvencije za najemnino stanovanj,« je pojasnil Mesec. Starejši od 65 let, ki jim je poplavilo hišo, pa so upravičeni do kriznih namestitev, brezplačnih nastanitev v domovih za starejše.

Ustanovitev Sklada za obnovo Slovenije

Minister za finance Klemen Boštjančič je izrazil zadovoljstvo, da »smo s tem zakonom ustanovili Sklad za obnovo Slovenije, namenjen sofinanciranju izvedbe celovitih ukrepov in projektov, povezanih s poplavami in plazovi«. Ministrica Ajanović Hojnik je k temu dodala: »V njem se bodo zbirala sredstva iz državnega proračuna, evropska sredstva in sredstva iz drugih virov.«

Odlog plačila posojila do 12 mesecev

Eden od ukrepov v interventnem zakonu zavezuje banke in hranilnice, »vključno s podružnicami, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, da kreditojemalcu, ki je utrpel škodo zaradi posledic poplav ali plazov, odobrijo odlog plačila posojil do 12 mesecev«, je pojasnil finančni minister.

Zvišanje meje likvidnostnega zadolževanja za občine

»Za občine, ki so bile prizadete v poplavah, smo zvišali mejo za likvidnostno zadolževanje. V proračunskih letih 2023 in 2024 se lahko likvidnostno zadolžijo največ do višine 10 odstotkov vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna,« je pojasnil Boštjančič.

Preberite tudi: Kmetijska ministrica po ogledu na terenu: »Škode so različne, potreben bo individualen pristop«

Ukrepi s področja okolja in prostora

Minister za okolje in prostor Uroš Brežan pa je izpostavil tri ukrepe iz interventnega zakona, ki je sprejela vlada. Prvi ukrep omogoča dovolj ljudi in mehanizacije za zagotavljanje pretočnosti vodotokov. »Zaradi tega je s terena prihajalo kar veliko pripomb.«

Drugi ukrep je občinski podrobni prostorski načrt za odpravo posledic naravnih nesreč. »Na občinski ravni bomo zagotovili nov mehanizem, ki bo pohitril možnost pridobitve novih zemljišč za prizadeta območja in na ta način omogočil novogradnje, nadomestne gradnje za prizadete prebivalce.«

Tretji ukrep pa se nanaša na nujno rekonstrukcijo. Nujna rekonstrukcija je opredeljena že v obstoječi gradbeni zakonodaji, vendar je omejena na obstoječe gabarite stavbe. S sprejetjem predloga zakona v Državnem zboru pa se bo razširila na stavbe, kjer se spreminjajo gabariti, in to brez gradbenega dovoljenja, je še dejal Brežan.

Zakon bo Državni zbor potrjeval prihodnji teden

Državni zbor bo predvidoma zakon, ki so mu podporo napovedali tudi v opoziciji, sprejel prihodnji teden, nato pa bi moral o zakonu odločati še državni svet, a se pričakuje, da se bodo državni svetniki odrekli pravici do veta. Zakon bo tako po časovnici začel veljati na začetku septembra, spominja STA.