Z nedavno odločitvijo Ustavnega sodišča, ki je zadržalo izvrševanje več členov novele zakona, tudi teh, ki določajo konstituiranje novega Sveta RTVS, sicer lahko tečejo postopki konstituiranja novih organov, do končne odločitve Ustavnega sodišča, ki je napovedalo takojšnje nadaljevanje vsebinske presoje in absolutno prednostno obravnavo, pa je zadržano njegovo končno konstituiranje. Nazadnje, včeraj, so postala znana imena, ki bodo v Svetu RTVS zastopala zaposlene. To so Gregor Drnovšek (predstavnik zaposlenih za informativne dejavnosti), Sašo Hribar (predstavnik zaposlenih za kulturno-umetniško dejavnost), Boštjan Ogris (predstavnik zaposlenih za razvedrilno-športne dejavnosti), Robert Pajk (predstavnik zaposlenih za tehniko) in Luka Zebec (predstavnik zaposlenih za digitalni razvoj). Kdo pa so ostali že izbrani člani novega Sveta RTVS?

Igor Prassel

Igor Prassel (imenoval ga je Nacionalni svet za kulturo na predlog Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev s področja avdiovizualnega sektorja) je diplomiral iz novinarstva na FDV. Je svobodni novinar, specializiran za področje stripa, animiranega filma in filma. Na Akademiji umetnosti pri Univerzi v Novi Gorici predava predmeta Teorija in Zgodovina animiranega filma. Bil je vodja programskega oddelka in urednik filmskega programa pri Slovenski kinoteki, ustanovni član Društva slovenskega animiranega filma, od leta 2004 je vodja Mednarodnega festivala animiranega filma Animateka. Je avtor knjige Filmografija slovenskega animiranega filma 1952–2012. Bil je odgovorni urednik stripovske revije Stripburger, programski sodelavec filmskih festivalov, festivalov sodobne umetnosti in Mednarodnega festivala animiranega filma Animafest, sokurator razstave Slovenski strip in animirani film 1996 – 2006, direktor Festivala slovenskega filma in član mednarodnih selekcijskih in ocenjevalnih žirij na različnih filmskih festivalih.

Aleš Novak

Aleš Novak (imenoval ga je Nacionalni svet za kulturo na predlog Slovenskega narodnega gledališča Maribor) je univerzitetni diplomirani gledališki in radijski režiser, umetniški direktor Festivala Borštnikovo srečanje. Bil je vodja Urada za kulturo in mladino Mestne občine Maribor, direktor Mladinskega kulturnega centra (MKC) Maribor, leta 2010 je opravljal naloge v. d. programskega direktorja Evropske prestolnice kulture v zavodu Maribor 2012. Bil je direktor Javne agencije za knjigo (JAK) od marca 2013 do konca leta 2017, takoj nato je prevzel funkcijo pomočnika direktorja SNG Maribor za področje Borštnikovega srečanja. Leta 2010 je prejel posebno Listino za zasluge pri ureditvi statusa Festivala Borštnikovo srečanje, ki mu jo je podelil predsednik sveta SNG Maribor. Sodeloval je v strokovnih komisijah na področju gledališča in dramske literature in delal kot strokovni sodelavec in selektor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

Dr. Tadej Troha

Dr. Tadej Troha (imenovala ga je Slovenska akademija znanosti in umetnosti na predlog Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU) je doktor znanosti s področja filozofije, znanstveni sodelavec na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU, docent na Oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete in Podiplomske šole ZRC SAZU. Bil je član delovne skupine za družbene in komunikacijske vidike upravljanja pandemije covida-19 v okviru posvetovalne skupine NIJZ, a iz nje lansko jesen zaradi nezadovoljstva z ravnanjem ministrstva za zdravje in vlade glede priporočil posvetovalne skupine izstopil. Je soavtor oddaje Prišepetovalci na Radiu Študent in kolumnist. Bil je voditelj oddaje Knjiga mene briga na RTV Slovenija in nastopil v več filmih, med drugim v režijskem prvencu Jana Cvitkoviča Kruh in mleko. Izdal je več znanstvenih člankov in prevodov, leta 2010 pa v zbirki Analecta pri Društvu za teoretsko psihoanalizo tudi knjigo Niti čudež niti čudež.

Dr. Andraž Vehovar

Dr. Andraž Vehovar (imenoval ga je Izvršni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije) je doktor znanosti iz kemijske tehnologije in nekdanji vrhunski kajakaš, ki je največji uspeh dosegel na poletnih olimpijskih igrah leta 1996 v Atlanti z osvojenim srebrnim odličjem v slalomu na divjih vodah. Za ta izjemen dosežek so ga izbrali tudi za Slovenskega športnika leta 1996. Po koncu športne kariere se je preizkusil v bančništvu in zavarovalništvu ter se podal v poslovni svet in se zaposlil v podjetju Berk-Vehovar Composites LLC, ki izdeluje kolesarske dele in sodeluje tudi s Tadejem Pogačarjem in Matejem Mohoričem. Bil je tudi zagrizen triatlonec, danes je rekreativni kolesar. Leta 2014 je kandidiral tudi za predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije, toda neuspešno, saj je stolček za osem let zasedel Bogdan Gabrovec. Ima tudi nekaj političnih izkušenj, v času predsedovanja Francija Buta (od leta 2001) je bil glavni tajnik združene stranke SLS+SKD, nato pa še samostojne Slovenske ljudske stranke.

Ilinka Todorovski

Ilinka Todorovski (imenoval jo je Svet delavcev RTV Slovenija) je diplomirana novinarka, za diplomsko delo na FDV z naslovom Novi žurnalizem je prejela fakultetno Prešernovo priznanje. Novinarsko delo je sprva opravljala na lokalni radijski postaji Studio D v Novem mestu in v novinarskem desku TV Slovenija, leta 1991 pa se je zaposlila v Zunanjepolitičnem uredništvu TV Slovenija. Med letoma 1993 in 2001 je bila dopisnica RTV Slovenija iz Zagreba, nato pa urednica Uredništva dnevnoinformativnih oddaj na TV Slovenija, vodja velikih projektov in urednica Tarče. Bila je tudi novinarka časnika Finance. V Društvu novinarjev Slovenije je bila med letoma 2001 in 2005 članica upravnega odbora. V zadnjem obdobju je vršila petletni mandat varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija. Je tudi prevajalka iz hrvaškega jezika, publicistka in raziskovalka. Bila je soustanoviteljica, dolgoletna sourednica in redaktorica glasila zagrebških Slovencev Novi odmev. Še v študentskih letih je bila tudi predsednica Kluba belokranjskih študentov.

Špela Stare

Špela Stare (imenoval jo je Informacijski pooblaščenec na predlog Društva novinarjev Slovenije) je univerzitetna diplomirana novinarka, že debeli dve desetletji (od leta 2002) generalna sekretarka Društva novinarjev Slovenije (DNS). Poklicno pot je začela kot novinarka Radia Študent in Tribune, nadaljevala pa kot koordinatorica projektov pri Ljubljanskem laboratoriju za digitalne medije Ljudmila. Na DNS vodi različne projekte, tudi mednarodne, pomembno vlogo ima tudi pri delovanju Novinarskega častnega razsodišča, pri katerem administrativno vodi postopke. Sodeluje pri pripravi Kodeksa novinarjev Slovenije, različnih etičnih priporočil in smernic. Kot delovni mentor je sodelovala pri projektu Aktualni problemi medijskega kazenskega prava ljubljanske Pravne fakultete. Dejavna je v mednarodni mreži novinarskih organizacij in organizacij s področja varovanja svobode izražanja in človekovih pravic. Je podpredsednica strokovne skupine za avtorske pravice pri Evropski zvezi novinarjev.

Gaja Brecelj

Gaja Brecelj (imenoval jo je Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja) je direktorica nevladne okoljske organizacije Umanotera, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, ki se ji je pridružila leta 2005 kot vodja projektov, direktorsko mesto pa je prevzela junija 2015. Njena področja delovanja so upravljanje organizacije, podnebne spremembe, trajnostni dogodki, trajnostne prakse, etična potrošnja in razvoj nevladnega sektorja. V letih 2015 in 2016 je bila vodja komuniciranja in projekta Slovenija znižuje CO2, prav tako je vodila projekt Spodbujamo zelena delovna mesta. Bila je ena od desetih predstavnikov nevladnih organizacij, izbranih v Svet ministra za okolje in prostor za sodelovanje z nevladnimi organizacijami, in sicer s področja okolja in prostora. Še preden je postala predsednica Umanotere, je dejavno sodelovala v spletni skupnosti aktivnih državljanov Tretji člen. Je slovenska ambasadorka Evropskega podnebnega sporazuma.

Goran Forbici

Goran Forbici (imenoval ga je Varuh človekovih pravic iz vrst nevladnih organizacij s področja varstva človekovih pravic) je po izobrazbi filozof in zgodovinar. Je direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS). Nevladnik je od leta 2002, direktor CNVOS pa že debelo desetletje. Strokovno se ukvarja z regulatornimi politikami, presojo učinkov predpisov, participacijo in podpornim okoljem za civilno družbo. Kot svetovalec in predavatelj sodeluje z domačimi in tujimi državnimi organi, Svetom Evrope, OECD, Evropsko komisijo in medvladnimi organizacijami na Zahodnem Balkanu. Predsedoval je tudi Evropski mreži nacionalnih krovnih nevladnih organizacij in bil predavatelj na Upravni akademiji ministrstva za javno upravo. Je soavtor smernic in priročnika o vključevanju javnosti, ki ju je leta 2015 pripravilo Ministrstvo za javno upravo, in soavtor številnih sprememb na področju zakonodaje nevladnih organizacij.

Dr. Klaudija Sedar

Dr. Klaudija Sedar (imenovala jo je predsednica republike na predlog registriranih verskih skupnosti – Evangeličanske cerkve) je doktorica znanosti s področja primerjalnih študijev idej in kulture (modul kulturna zgodovina) na Fakulteti za podiplomski študij Univerze v Novi Gorici. Kot direktorica od leta 2021 vodi evangeličanski Zavod Primoža Trubarja, ki je dejaven na projektno-raziskovalnem in kulturno-razvedrilnem področju. Je avtorica več samostojnih knjižnih izdaj in urednica evangeličanskih publikacij, med drugim mesečnika Evangeličanski list in Evangeličanskega koledarja. Med letoma 2008 in 2013 je bila raziskovalna asistentka ZRC SAZU Prekmurje v Petanjcih pod okriljem zgodovinskega inštituta Milka Kosa. Ukvarja se s prekmursko kulturno zgodovino in z ohranjanjem kulturnozgodovinske dediščine. Poučevala je na lendavski gimnaziji, na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota in na Ljudski univerzi Murski Soboti. Od leta 2015 je bila domoznanka Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti.