Frido, svojo dvoletnico, vedno uspavam tako, da sedim zraven nje, jo držim za rokico in molim rožni venec. Tokrat mi je v iskanju boljšega položaja zlezla v naročje, medtem ko sem se sama poskusila poglobiti v skrivnosti veselega dela. Želela sem si zapisati dva toka misli, ki sta me prešinila v tistem premišljevanju, ko so moje ustnice izgovarjale zdravamarije.

Ko sem si predstavljala nosečo Marijo na obisku pri Elizabeti, me je presunila lepota sedanjega trenutka s Frido skozi prizmo zgodovine, ki jo ima Marija z najino zgodbo. V čustveno obremenjujočem obdobju moje nosečnosti, ko sem se globoko v svojem bistvu počutila samo in nikoli sprejeto, sva se z možem odločila za posvetitev Mariji. To je bil eden izmed prvih trenutkov v mojem življenju, ko sem Marijo začutila blizu kot osebo, blizu kot Mamo. In čeprav sem v svojem telesu sama nosila otroka, sem se lahko v svojem duhu skrila v Marijino toplo in ljubeče naročje.

A to ni bil Marijin edini dotik, ki je bil...