Večer, posvečen slikarju Fortunatu Bergantu
Večer, posvečen slikarju Fortunatu Bergantu
V pomemben kulturni dogodek je uvedla predsednica društva dr. Marjeta Humar, slikarja pa je predstavil njegov dober poznavalec umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj, ki je pred leti v zagrebškem muzeju za umetnost in obrt odkril izvirni Prešernov portret.
Umetnostni zgodovinar Ferdinand Šerbelj. FOTO: Jožef Pavlič
Poleg njega tudi Bergantovi sliki Prestar in Ptičar, ki sta veljali za izgubljeni, znani sta bili le s črno-belih fotografij. Vse štiri slike je pokazal tudi med predavanjem.
FOTO: Jožef Pavlič
FOTO: Jožef Pavlič
Dr. Šerbelj je številne obiskovalce predavanja popeljal od prvih Bergantovih del na slovenskih tleh, bivanja v Senju in slikanja po Liki, študija v Rimu, kjer se je posvečal predvsem preučevanju in upodabljanju aktov in za dve moški upodobitvi celo dobil prvi nagradi, vrnitvi v Slovenijo in zelo plodovitem ustvarjanju na naših tleh. Med drugim mojstrskih portretov, ki so jih lahko videli obiskovalci lanskoletne razstave v Narodni galeriji v Ljubljani, ki hrani številna slikarjeva dela, ogledali pa so si jih pod Šerbeljevim vodstvom tudi člani Društva sv. Jakob Kamnik.
FOTO: Jožef Pavlič
Veliko Bergantovih del, posebej nabožnih, je mogoče videti tudi po slovenskih cerkvah. Z njimi je slikar izpričal svojo globoko religioznost, pa tudi poznavanje svetih oseb. Razvil je svoj prepoznavni slog slikanja, s katerim se je uvrstil med najboljše in najizrazitejše baročne slikarje pri nas.
Marjeta Humar se je predavatelju zahvalila tudi z zadnjim Kamniškim zbornikom, v katerem še pričakuje njegov strokovni prispevek o velikem umetniku – Fortunatu Bergantu. FOTO: Jožef Pavlič
Šerbeljeva predstavitev je velikega umetnika še bolj približala njegovim občudovalcem, najprej pa seznanitvi z njegovimi deli in slikarskim mojstrstvom in izpovedno močjo Kamničanov in okoličanov, ki so ta večer res uživali v slikovnih prikazih in obrazložitvi Bergantovih (Wergantovih) umetnin. Hvaležni so zapuščali dvorano Frančiškanskega samostana v Kamniku in gostoljubje kamniškega frančiškanskega gvardijana p. Cirila Božiča.
