V uvodu v knjigo ste zapisali, da upate, da se bomo bralci ob njej »odprli« stvarnosti. Zakaj je to pomembno?

Menim, da je odprtost stvarnosti osnovni korak k resnični rasti. Dandanes je veliko govora o »odprti misli«. Žal pa mnogokrat to pojmujemo kot zavračanje vsakršne resnice, češ da tisti, ki ima odprto misel, ne bi smel ničesar sprejeti za resnično, kajti v takem primeru bi postal podvržen neki objektivnosti in bi torej izgubil svobodo. Vendar je paradoks v tem, da se ta open mind ravno zato, ker noče biti podvržen realnosti, pred njo zapre in ostane imanentno zaprt vase; se pravi, sodobni skepticizem pospešuje, da naš razum postane dejansko dokaj closed, zaprt.

Vsako živo bitje pa se mora odpreti, če hoče resnično rasti. To velja na vseh področjih življenja, zlasti na spoznavalnem. Resnično spoznanje je spoznanje resnice in do te resnice pridemo (čeprav nikoli popolno, vedno omejeno) v iskrenem, neinteresnem, odprtem srečanju z realnost...