Na včerajšnji tiskovni konferenci na ministrstvu za kulturo so poudarili pomen tega dogodka za promocijo Slovenije ter predstavili program dogodkov, ki se čedalje bolj izrisuje.

Paradna konja: poezija in filozofija

Kot je dejal dr. Miha Kovač, slovenski kurator, je Juergen Moss, direktor frankfurtskega knjižnega sejma, v trenutku šibkosti priznal, da je Slovenijo za gostjo izbral, ker je hotel več pozornosti posvetiti poeziji, kar pa je po Kovačevih besedah zahtevna naloga, saj to pomeni promoviranje zvrsti, ki ji je na sejmu sicer namenjene malo prostora. Čeprav smo majhni, razmeroma neznani, bomo iz tega marginalnega žanra poskušali potegniti čim več, je dejal Kovač. Naša prednost je po njegovih besedah v tem, da imamo prevedenih zelo veliko pesniških zbirk, druga dobro zastopana zvrst pa je filozofija – zahvaljujoč Slavoju Žižku.

Od Draga Jančarja do Tadeja Goloba

Kovač je povedal, da bosta med več kot 60 slovenskimi gostujočimi avtorji v Frankfurtu posebne pozornosti bosta deležna »klasik« Drago Jančar in Ana Marwan, po Kovačevih besedah »vzhajajoča zvezda slovenske književnosti«. Poklonili se bodo zamejskim avtorjem, Florijanu Lipušu, Maji Haderlap in Dušanu Jelinčiču. Več dogodkov bo posvečenih slovenski žanrski književnosti, kriminalki, in avtorju Tadeju Golobu z uspešnico Jezero. Dela najbolj prevajanih avtorjev bodo v paviljonu posebej predstavljena. Pozornost bo namenjena še pokojnim piscem, ki jih spoznava tuje bralstvo, kot so Slavko Grum, Srečko Kosovel, Maruša Krese, Tomaž Šalamun, Alma Karlin ter Vladimir Bartol z romanom Alamut.

O založništvu na majhnih trgih

Poleg številnih predstavitev slovenskih avtorjev bo tu še vrsta strokovnih dogodkov o vprašanju poglobljenega branja, posebnega mesta pa bo deležno tudi vprašanje, kako knjižno kulturo, politiko in založništvo vzdrževati na razmeroma majhnih trgih. Poudarek bo tudi na avtorjih otroških knjig, saj bo slovenski otroški literaturi posvečen sejem otroške knjige aprila prihodnje leto v Bologni. Slovenski organizatorji so si zaželeli pripraviti tudi dogodek, kjer bodo na knjige pogledali skozi oči nekoga, ki se ukvarja s športom – gost direktorja frankfurtskega knjižnega sejma bo tako Aleš Čeferin. Vseh s Slovenijo povezanih dogodkov na knjižnem sejmu bo po Kovačevih besedah okoli sto, poleg tega pa še okoli 60 do 70 zunaj sejma, zlasti v knjigarnah. Največji dogodek v Frankfurtu bo koncert skupine Laibach v Jahrhunderthalle.

Dolg seznam dogodkov

Katja Stergar, direktorica Javne agencije za knjigo, je dolgo naštevala seznam dogodkov in dejavnosti, ki so se in se še bodo zvrstili do začetka sejma, od študijskega potovanja v Slovenijo za nemške založnike leta 2016, posebnega razpisa za prevode v nemščino, pa med drugim do petnajstih dogodkov v Frankfurtu leta 2022 ter dogodkov na Dunaju ter različnih drugih oblik promocije slovenske kulture v nemškem prostoru, izšla pa je tudi antologija slovenske poezije 20. in 21. stoletja v nemščini Sosed na oblaku. Odmeven je bil pogovorni večer s Slavojem Žižkom in Jelo Krečič marca v Leipzigu Poudarila je povezovanje dogodkov s kulturno krajino in navezavo na naravo, denimo s pogovorom o slovenskem alpinizmu ali razstavo O čebelah in ljudeh v Muzeju evropskih kultur v Berlinu. Več dogodkov, povezanih z mednarodno književnostjo, bo v Sloveniji, denimo dnevi poezije in vina na Ptuju, kjer bo gostja Ilma Rakusa, švicarska avtorka s slovenskimi koreninami, in festival Vilenica septembra, kjer bo v ospredju nemška literatura.

Na stičišču kultur

Velik del med »slovenskih« dogodkov na knjižnem sejmu bo v slovenskem paviljonu, ki ga je zasnoval studio Sadar. Njegova zasnova, ki jo je predstavil arhitekt Jure Sadar, temelji na geslu slovenskega gostovanja – Satovje besed – vključevanju, povezovanju, izmenjavi. Slovenski organizatorji želijo poudariti posebno geografsko lego Slovenije – na stičišču štirih jezikovnih kultur, je dejal Kovač in spomnil na besede Ludwiga Hartingerja: »Ni tako majhnega koščka v Evropi, na katerem bi bilo toliko Evrope.«

»Za državo z malo govorci je biti gostja frankfurtskega sejma izjemna čast,« je dejala ministrica Asta Vrečko. Opozorila je na raznolik, močan program, ki ga pripravlja Slovenija, in ključno je, da se iz tega vložka razvijejo priložnosti za naprej.