Če ste se sprehajali po tej odlični ustanovi, kjer shranjujejo delček kulturne duše človeštva, ste nedvomno opazili, da je pri vsakem vhodu v novo sobano na zidu obešena tudi srednje velika tabla. Zakaj, pomislim, in si jo pobliže ogledam. Seznam imen in še več imen. 

Naslednja sobana – nova tabla, nov seznam imen. Na vsaki tabli je bila namreč zahvala posameznikom in družinam, ki so s svojimi prispevki omogočili postavitev posamezne razstave. Ljudje, ki so imeli več, so nekaj vrnili družbi, da si lahko slehernik za nekaj dolarjev od blizu pogleda estetske in kulturne presežke, ki jih je bil sposoben ustvariti človek.

Vrnimo se v domače kraje. Ivo Boscarol je v nekdaj zaspani Vipavski dolini ustvaril svetovno podjetniško gazelo, katere uspehov niti ne bom našteval. Z znanjem, inovativnostjo, odličnim odnosom do zaposlenih in delovno ročico je bil vedno korak pred konkurenco ne le iz Vipavske doline, ampak na svetu, celem svetu! 

Plod svojega dela je letos prodal za 218 milijonov evrov. Čestitke! A novica, ki je sledila, je presenetila še toliko bolj. Predvsem tiste, ki ga ne poznajo. Boscarol bo investiral 20 milijonov za izgradnjo zdravstvenega doma, štiri milijone za muzej letalske zgodovine in milijon za ozelenitev občine Ajdovščina. 

Uspešen človek, ki ima nekaj več, je vrnil družbi, da bo imel vsak slehernik v Ajdovščini in širše nekaj od tega.

Medtem ko eni ploskamo zunajserijskemu dejanju zunajserijskega človeka, se od drugod pojavi zmerjanje s kapitalističnim oligarhom. Zanimivo, kako beseda zunajserijski zveni popolnoma drugače kot beseda elita. 

V Sloveniji vlada nekakšen nereflektiran avtoritarno egalitarističen kompleks. Težko sprejemamo tiste, ki sežejo preveč iz povprečja. Z aklamacijo nagrajujemo samo tiste, ki so uspeli izključno z lastnim trdim delom in v panogi, ki je tako majhna, da nas neposredno ne ogroža, ter tiste, ki so neizprosno samopožrtvovalni in pomagajo drugim. 

Torej, presek teh dveh množic so športniki in gasilci. Uspešni podjetniki, politiki, kulturniki, znanstveniki so že sporni.

Elita je nekaj povsem normalnega. Na vsakem področju. Znate našteti pet elitnih nogometašev? Pet elitnih avtomobilskih proizvajalcev? Pet elitnih znanstvenikov? Filozofov? Podjetij? Brez problema. 

Vse, kar je v normalni porazdelitvi dva standardna odklona desno od mediane, diši po eliti. Tisti, ki vedo več, imajo več, znajo več, bi se morali tudi zavedati svoje odgovornosti do drugih. 

Boscarol se je. V Sloveniji bi si želel več boscarolov. Za anekdoto o kardinalu Rodetu, ŠKG in eliti pa je to pot žal zmanjkalo prostora. Morda kdaj drugič …

Drage »prepihanke« in »prepihanci«, blagoslovljene velikonočne praznike vam želim in ščepec modrosti pri izboru na volitvah.

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (15/2022).