»In Duh Božji je vel nad vodami.« Vse je bilo dobro, Gospod, kar si ustvaril. Vse si napravil tako, da se zdi, kakor da bi se že od velikega poka sem dogajalo spontano. Čisto od blizu, to je privilegij kmečkega človeka, lahko vsako leto opazujem, kako »zemlja sama od sebe poraja najprej bilko, nato klas in končno žito v klasu«.

In vendar svojega dela šesti dan še nisi čisto dokončal. V ljubezni do ljudi si hotel, da bi tudi mi občutili slast ustvarjanja. Ko nam ne bi dal tudi svobode, se ne bi mogli veseliti svojih uspehov, svoje dobrote, svoje ljubezni. Od takrat, Gospod Sveti Duh, izgovarjaš besedo v naših srcih. Od takrat nas navdušuješ s svojo mislijo, tako intimno darovano našemu razumu, da se je, čeprav nas izkušnja uči, kako nič ne nastane samo od sebe, zavedamo skoraj kakor svoje.

Kakor da bi bilo vse odvisno od nas samih, si ustvaril človeško delo, s katerim služimo drug drugemu in dograjujemo Tvoje stvarstvo. Popolnosti naravnih zakonov, ki so ustvarili...