Vatikanski tiskovni predstavnik p. Federico Lombardi je izrazil svojo osuplost nad prispevkom v britanskem časniku 'The Guardian' o domnevnem premoženju, do katerega naj bi Vatikan prišel z Mussolinijevimi milijoni. Pisec prispevka daje vtis, da prihaja z drugega planeta, je p. Lombardi pojasnil na včerajšnji tiskovni konferenci. Gre za teme, ki so 'znane že osemdeset let in vsekakor niso zaupnega značaja'.

V britanskem časniku je zapisana domneva, da je Vatikan lastnik razkošnih nepremičnin v londonskem Cityju. Vir temeljnega kapitala za nakup naj bi bil milijonski dar Benita Mussolinija, s katerim naj bi se Vatikanu zahvalil 'za podporo fašističnemu režimu', piše 'The Guardian'.

Dejstva so znana že osemdeset let, je poudaril p. Lombardi, in opozoril na Lateranske sporazume, s katerimi sta Sveti sedež in Kraljevina Italija, takrat pod fašistično vladavino, 11. februarja 1929 uredila od leta 1870 nerazrešeno 'Rimsko vprašanje'.

Marca 1861 se je kralj s Sardinije, Viktor Emanuel II. iz kraljeve hiše Savojcev, oklical za kralja Italije in pod njegovo vladavino se je pričelo združevanje vseh območij na 'škornju'. Po osvojitvi Rima in umikom cerkvene države se je leta 1870 končala italijanska vojna za neodvisnost. Osvojitev Rima pa je privedla do spora med katoliško Cerkvijo in Kraljevino Italijo. Ta spor – 'Rimsko vprašanje' – je bil rešen s podpisom Lateranskih sporazumov. Z državno pogodbo so ustanovili suvereno Vatikansko državo na zahodu italijanske prestolnice in uredili konkordat, ki ureja odnose med obema državama.

S tretjim sporazumom je Italija Vatikanu zagotovila enkratno odškodnino v višini 1,75 milijona lir (takrat 81 milijonov ameriških dolarjev) za izgubo cerkvene države. 750.000 lir je bilo izplačanih v gotovini, milijon pa v državnih obveznicah. Te je nato urejala vatikanska premoženjska uprava, danes APSA, in uredila 'temelje' za vatikansko 'premoženje', s pomočjo katerega se poravnavajo izdatki za vatikansko kurijo.

Iz dobičkov teh naložb, ki so med drugim naložene v obliki delnic, posojil ali nepremičnin, se plačuje vzdrževanje in upravljalni stroški za okoli 2.800 sodelavcev kurije, pa tudi stroški bivanja tujih predstavnikov pri Svetem sedežu. Sem sodijo še izdatki za vatikanske medije, posebej Radio Vatikan, ki v vatikanskih bilancah redno skrbi za negativne številke.

Stroški vzdrževanja vatikanskega gospodinjstva so v letu 2011 znašali 263,7 milijonov evrov. Poleg lastnega premoženja v Vatikanu razpolagajo še z darovi vernikov in s podporo škofij vesoljne Cerkve za osrednjo cerkveno upravo v Rimu.

Foto: splet