Tožilec Alessandro Diddi je kardinalu med zaslišanjem predložil vrsto dokumentov in zapisnikov, med katerimi so bili nekateri z Becciujevim podpisom. V številnih primerih je obtoženi odgovoril, da se dokumentov, dogodkov ali vpletenih ljudi ne spominja. Večino stvari naj bi po njegovih napotkih opravil njegov urad.

Kardinal Becciu je več let zasedal enega odločilnih položajev v Vatikanu.

Kot nekdanji drugi človek osrednjega vatikanskega organa, državnega tajništva, je kardinal Becciu več let zasedal enega odločilnih položajev v Vatikanu. V tem obdobju je bila opravljena tudi sporna naložba v londonsko nepremičnino, ki je Svetemu sedežu prinesla velike izgube in je osrednji predmet trenutnega kazenskega postopka na vatikanskem sodišču.

Velik vpliv na državnem tajništvu je imel vodja tamkajšnje uprave Alberto Perlasca, ki mu je kardinal Becciu po lastnih navedbah zelo zaupal, tudi pri ocenah morebitnih tveganj. Perlasco je večkrat vprašal po pogojih londonske naložbe, vendar naj bi ga ta vedno znova potolažil. Sodeč po dokumentih tožilstva pa Perlasca trdi, da je Becciuja že zgodaj obvestil o neobičajnem ravnanju njihovih finančnih partnerjev.

Predsednik sodišča miril razburjene duhove

Becciu je odločno zagovarjal samostojne sklade, s katerimi je doslej razpolagalo državno tajništvo; mednje sodi tudi t.i. Petrov novčič. Tajništvo kot nadrejeni organ namreč ni odgovorno drugim vatikanskim ustanovam. Kardinal je pri tem omenil prizadevanja novoustanovljenega tajništva za ekonomijo v letu 2014: pod vodstvom takratnega vodje, kardinala Georgea Pella, je tajništvo poskušalo pridobiti pregled in nadzor nad financami vatikanskih oblasti.

Vedno sem deloval samo v dobro Svetega sedeža!

To je bilo najdaljše zaslišanje doslej (začelo se je ob 9.50 in končalo ob 17.45) in morda tudi najbolj glasno in čusteno, z ostrimi toni med tožilcem in kardinalom Becciujem, ki je vmes z roko udaril po mizi in vzkliknil: »Vedno sem deloval samo v dobro Svetega sedeža!« Sam predsednik vatikanskega sodišča, Giuseppe Pignatone, je v nekem trenutku za nekaj minut prekinil zaslišanje, da bi pomiril razburjene duhove.

Tema tudi razrešitev Miloneja

Druga tema tokratnih zaslišanj je bila razrešitev nekdanjega vatikanskega glavnega revizorja Libera Miloneja, ki se je po besedah kardinala Becciuja zgodila po navodilih papeža Frančiška. Leta 2017 se je s papežem pogovarjal o Miloneju, je pričal kardinal. Milone je v nasprotju z dogovorom zunanjemu podjetju naročil, naj pridobi podatke o vatikanskih uslužbencih. Frančišek je zato kardinalu naročil, naj glavnega revizorja obvesti, da nima več papeževega zaupanja.

Frančišek je kardinalu Becciuju naročil, naj glavnega revizorja obvesti, da nima več papeževega zaupanja.

Urad glavnega revizorja je papež Frančišek ustanovil leta 2015 v okviru reforme kurije. Junija 2017 so iz Vatikana sporočili, da je bil Milone razrešen s položaja brez odpovednega roka. Glavnemu revizorju so očitali, da je prekoračil svoja pooblastila ter se vtikal v zasebno življenje škofov in kardinalov. Vatikan je takrat govoril o »sporazumni« prekinitvi delovnega razmerja.

Milone pa je kmalu po odpustitvi izjavil, da je bil prisiljen podpisati pripravljeno odstopno izjavo. Takratni vodja žandarmerije Domenico Giani naj bi nanj izvajal pritisk. Po poznejši Milonovi izjavi je bila obtožba medtem povsem neopaženo umaknjena.