Omenjeni urad je pristojen za preverjanje sumljivih primerov, kot sta pranje denarja in financiranje terorizma. V poročilu je navedeno, da se je število prejetih prijav sumljivih dejavnosti lani povečalo na 128, medtem ko jih je bilo leta 2021 teh 104. Večino prijav (124) je organ prejel od Vatikanske banke »Istituto per le Opere di Religione« (IOR), dve poročili sta prispeli od vatikanskih organov, eno od tamkajšnje neprofitne ustanove, eno pa od drugod. Najpogostejša poročila so se po podatkih ASIF nanašala na nepotrebno zapletene ali nelogične dejavnosti, uporabo gotovine ter nesodelovanje ali sumljivo vedenje.

Organ je tveganje financiranja terorizma ocenil kot nizko: v letih med 2020 in 2022 je prejel le tri poročila, ki pa niso bila potrjena.

Glede na letno poročilo, ki ga je urad predstavil ta teden, se je kakovost poročil še naprej povečuje. Vatikanskemu tožilstvu je bilo posredovanih skupno 19 poročil, od tega sedem začetnih in 17 dopolnilnih. Številna poročila so se nanašala na tuja podjetja ali dejavnosti, povezane s tujimi sodnimi oblastmi, so sporočili iz urada.

Urad je na podlagi poročil petkrat izkoristil možnost začasne ustavitve transakcij zaradi suma pranja denarja ali financiranja terorizma. Skupni znesek je znašal 829.050 evorv. V primeru suma obstaja tudi možnost zamrznitve računov, sredstev ali drugega premoženja za največ pet delovnih dni, toda ta možnost v letu 2022 ni bila uporabljena. Organ je tveganje financiranja terorizma ocenil kot nizko: v letih med 2020 in 2022 je prejel le tri poročila, ki pa niso bila potrjena.

Sodelovanje z organi finančnega nadzora

Urad za finančni nadzor je v svojem 39-stranskem poročilu ocenil tudi notranje sodelovanje med organi, delovnimi telesi in ustanovami Svetega sedeža in Vatikanske mestne države. To je bilo »intenzivno in produktivno« z 39 izhodnimi in 33 vhodnimi prošnjami za sodelovanje. ASIF je sodelovanje z mednarodnimi finančnimi nadzornimi organi prav tako označil za »zelo dragoceno«, čeprav se je število vzajemnih prošenj nekoliko zmanjšalo.

Ustanovitev urada za finančne informacije AIF s strani papeža Benedikta XVI. leta 2010 je bil eden prvih in najpomembnejših korakov vatikanske finančne reforme.

Ustanovitev urada za finančne informacije AIF (»Autorita di Informazione Finanziaria«) s strani papeža Benedikta XVI. leta 2010 je bil eden prvih in najpomembnejših korakov vatikanske finančne reforme. Da bi poudarili njegovo nadzorno funkcijo, se je decembra 2020 preimenoval v »Autorita di Supervisione e Informazione Finanziaria« (Organ za finančni nadzor in informacije - ASIF), preoblikovane pa so bile tudi njegove strukture.