»Potrebujemo dobre zglede«

»Zadovoljni smo, ker imajo verstva pomembno vlogo pri izgradnji miru, premagovanju napetosti in konfliktov in prinašanju miru,« je dejal. Po njegovih besedah so bili števili prispevki zelo kakovostni in so poudarili predvsem dobre prakse. »Potrebujemo konkretne zglede, in kot sem dejal v svojem nastopu, je toliko primerov sobivanja in miru. Toda obstaja tudi nevarnost, da jih izničijo negativne sile, napetosti, nasprotovanja,« je poudaril Parolin. »Treba je torej iti po poti naprej, dajati dobre zglede, vzpostaviti dobre prakse, da se na Balkanu mir utrdi.«

Na vprašanje, ali so njegovi številni obiski v tej regiji znamenje, da ima jugovzhodna Evropa pomembno mesto v vatikanski politiki, je odvrnil, da ji v vatikanskem državnem tajništvu posvečajo posebno pozornost. Spomnil je na mnoge obiske vatikanskega »zunanjega ministra« Paula Gallagherja na tem območju, pa tudi na svoja potovanja na Balkan. »Sicer so bolj povezana z verskimi zadevami, a zadovoljen sem, da se lahko pogovarjam z oblastmi.«

Namen vatikanske diplomacije zgolj mir

Namen diplomacije Svetega sedeža po Parolinovih besedah je zgolj mir – »nobenega drugega političnega, ekonomskega ali vojaškega interesa ni,« je poudaril. »In seveda poskušamo posredovati, kjer so konflikti, tako, da se pogovarjamo z odgovornimi, da skušamo spraviti ljudi skupaj. V takih primerih smo vedno navzoči. To seveda ni preprosto, a takšna je naša odgovornost in zavezanost,« je dejal.

15. junija, tik pred prihodom v Slovenijo, se je državni tajnik srečal z volokolamskim metropolitom Antonijem, odgovornim za zunanje odnose moskovskega patriarhata. Kot je dejal Parolin, je pogovor tekel o tem, kako lahko obe cerkvi prispevata k miru v tej »zelo zelo zelo težki situaciji«, posebej pa sta se posvetila humanitarnemu vprašanju.