Vest o poimenovanju teh »malih planetov« je objavil vatikanski observatorij, odločili pa so se za zgodovinske osebnosti, ki so svoje življenje posvetile svetu zvezd. Njihov predlog je potrdila komisija znanstvenikov Mednarodne astronomske zveze.

Nova nebesna telesa imajo naslednje kratice: »562971 Johannhagen« - v čast jezuitu p. Johannu Hagnu (1847-1930), direktorju Vatikanskega observatorija v letih med 1906 in 1930; »551878 Stoeger« - v čast jezuita p. Billa Stoegerja (1943-2014), kozmologa pri Vatikanskem observatoriju; »565184 Janusz« - v čast poljskega jezuita p. Roberta Janusza (rojen 1964), trenutno zaposlenega na observatoriju; trem jezuitom pa se je pridružil še papež Gregor XIII., s krstnim imenom Ugo Boncompagni (1502-1585), z oznako asteroida »560974«. Gregor XIII. je vodil koledarsko reformo in uvedel tradicijo papeških astronomov. Skoraj vsi papeški astronomi so bili jezuiti. Med njimi je tudi današnji glavni astronom Guy Consolmagno, ki je v pogovoru za spletni portal Vatican News pojasnil:

Dan za dnem vstopamo v lepoto Stvarnika in tako dan za dnem odkrivamo številne majhne novosti, ki običajno ustrezajo nekaj kilometrom v vesolju.

»Pri nas ne iščemo kakšnega domišljijskega srečanja z Bogom, temveč dan za dnem vstopamo v lepoto Stvarnika in tako dan za dnem odkrivamo številne majhne novosti, ki običajno ustrezajo nekaj kilometrom v vesolju. Tako spoznavamo nove plati vesolja.«

Vatikanski astronom Guy Consolmagno je bil gost založbe Družina na lanskem Slovenskem knjižnem sejmu. FOTO: Siniša Kanižaj/Družina

Dolgoletno izročilo

Odločitev mednarodne znanstvene skupnosti, da nebesna telesa posveti članom Družbe Jezusove, ima po njegovih besedah dolgoletno izročilo: spomnimo se na astronoma rimskega kolegija in sodobnika svetega Roberta Bellarmina, nemškega matematika Christopherja Clavija (1538-1612) ali Italijana Giovannija Battisto Ricciolija (1598-1671): ta je razvil sistem lunarne nomenklature, ki se uporablja še danes.

Ko odkrijemo nov manjši planet, mu na podlagi datuma odkritja dodelimo okvirno oznako.

Med več kot tridesetimi asteroidi, ki danes nosijo imena jezuitov, sta tudi sedanji direktor Vatikanskega observatorija, Američan Guy Consolmagno, in p. George Coyne (1933-2020), ki je bil skoraj 30 let astronom Janeza Pavla II. in eden glavnih pobudnikov za znamenito uradno rehabilitacijo Galilea Galileja s strani Svetega sedeža leta 1992. P. Consolmagno pojasnjuje:

»V observatoriju deluje dvanajst znanstvenikov. Vsak ima svoje delo, ni ene same raziskave, vendar je naša naloga raziskovanje kozmologije, teorije vesolja. Ko odkrijemo nov manjši planet, mu na podlagi datuma odkritja dodelimo okvirno oznako. Ko je orbita objekta določena tako, da je mogoče zanesljivo napovedati njegov položaj v daljni prihodnosti - to je običajno potem, ko je bil štirikrat ali večkrat opazovan, ko se je približal Zemlji -, mu dodelimo končno številko, ki jo zaporedno izda 'Center za male planete'.«

Imena oseb ali dogodkov, znanih predvsem iz političnih ali vojaških razlogov, se lahko uporabljajo šele 100 let po smrti osebe ali datumu dogodka.

Mimogrede: imena oseb ali dogodkov, znanih predvsem iz političnih ali vojaških razlogov, se lahko uporabljajo šele 100 let po smrti osebe ali datumu dogodka. V tem primeru glede papeževega imena ni nobenih težav, saj je Gregor XIII. umrl pred približno 450 leti.