Mnogi strokovnjaki in zgodovinarji nestrpno pričakujejo 2. marec: na 81. obletnico izvolitve Eugenia Pacellija za Petrovega naslednika se namreč odprejo arhivi o papežu Piju XII. (1939-1958). Izvedenci upajo, da bo s preiskavo arhivov mogoče priti do novih spoznanj o vlogi omenjenega papeža in Vatikana v obdobju druge svetoven vojne in holokavstu. Arhivar vatikanskega državnega tajništva, Belgijec Johan Ickx, ki sodeluje v pripravah na odprtje, ne izključuje možnosti, da bi se za nekatere ljudi podoba papeža Pija XII. po odprtju arhivov lahko močno spremenila. Kot je povedal na včerajšnji tiskovni konferenci v Vatikanu, pa zaradi nepregledne množice gradiva ne gre računati na hitre izsledke raziskav, poroča spletni portal Vatican News.

Več kot milijon dokumentov

Po Ickxovih besedah je v arhivih doslej okoli milijon tristo tisoč dokumentov, priprav na odprtje pa še niso zaključili. Za celoten pontifikat Pija XII. bo na voljo več kot dva milijona dokumentov, ki obsegajo ne le obdobje druge svetovne vojne, temveč tudi leti 1948 in 1955, začetek hladne vojne, odnose z Rusijo, ki so se ves čas spreminjali … vse je zelo zanimivo. Iz dokumentacije bo razvidno, kako se je na vse to takrat odzval Sveti sedež. Po mnenju vatikanskega arhivarja bo moral nekdo, ki bo želel vso dokumentacijo temeljito preučiti, temu posvetiti najmanj leto ali dve, da bo lahko razumel takratno dogajanje.

Predlog, naj se ustavi beatifikacijski postopek za Pija XII., dokler arhivsko gradivo ne bo ovrednoteno, je Ickx komentiral z besedami, da naj o tem odločajo drugi, sam pri tem nima dosti besede. Zdi pa se mu povsem mogoče, da se bo javna podoba Pija XII. po novih raziskavah – v eno ali drugo smer – lahko precej spremenila.

Začeti bi morali z nevtralno podobo

»Pravzaprav bi morali vedno začeti z nevtralno podobo, toda pri tem papežu to ni več mogoče, saj vemo, da ga zgodovina močno bremeni, tudi delovanje tajnih služb po koncu vojne. Z odprtjem arhivom bi se pri tem vsekakor lahko kaj spremenilo.« Sam ima že zdaj drugačno podobo o Piju XII. »od tiste, ki jo običajno oglašujejo v medijih«. Kot konkretni primer navaja vzhodno politiko Svetega sedeža.

Pij XII. in tajna vzhodna politika

»Vedno govorijo, da se Pij XII. ni želel ukvarjati z boljševizmom, da se je tega branil. Sam sem že objavil, da to ne drži. Po vojni je bilo več akcij, z jezuiti preko Madžarske, skupaj s politbirojem. Gre za tajno vzhodno politiko, ki pa je bila dejavna. Morda bomo našli še kaj več. V madžarskih arhivih sem doslej našel le to, toda kdo ve, kaj se še skriva v arhivih na Poljskem, v Bolgariji, na Slovaškem …«

Koliko gradiva o Piju XII. je torej še na voljo, predvidoma tudi v drugih arhivih, zaenkrat še ni mogoče reči. Gotovo je le, da zgolj v vatikanskih arhivih raziskovalce čaka zelo veliko dokumentov. Arhivar vatikanskega državnega tajništva računa na velik naval zgodovinarjev, ko bo dokumentacija o Piju XII. 2. marca končno na razpolago.

Po Ickxovih navedbah so v arhivu vatikanskega državnega tajništva doslej digitalizirali in z gesli opremili 1,3 milijona dokumentov, med njimi tudi medvojno korespondenco med Vatikanom in nunciaturo v Berlinu ter nemškim veleposlanikom pri Svetem sedežu.

Papeževi arhivi so celovito, tudi s fotografijami, predstavljeni v knjigi Vatikanski tajni arhivi, ki je izšla pri založbi Družina.


Foto: Vatican Media