Papež Frančišek se je ob začetku novega sodnega leta srečal z zaposlenimi na vatikanskem sodišču, poroča Radio Vatikan. Zbranim je spregovoril o evangeliju in pravičnosti ter med drugim poudaril, da je pomembne reforme na zakonodajni ravni treba umestiti v širše poslanstvo Cerkve.

Po papeževih besedah nas evangelij uči, da imamo bolj poglobljen pogled od sodobne miselnosti. V ospredje postavlja pravičnost, ki jo je ponudil Jezus in ki ni preprost skupek pravil, ampak razpoloženje srca, ki vodi osebo na določenih odgovornih mestih. Pomembna spodbuda evangelija je, da se pravičnost vzpostavi predvsem znotraj posameznika. Papež je zbrane povabil, naj se ne posvečajo samo zunanjemu delu, ki se nanaša na druge, ampak tudi osebnemu delu, ki poteka v notranjosti, torej osebnemu spreobrnjenju, kajti »samo to je pravičnost, ki povzroča pravičnost«.

Pravičnost sama pa ne zadošča, spremljati jo morajo tudi druge kreposti, predvsem najpomembnejše: razumnost, zmernost in srčnost. Razumnost nam pomaga razlikovati resnično od neresničnega, zmernost nam pomaga uravnovešeno ocenjevati dejstva in položaje ter se svobodno odločati na podlagi svoje vesti, srčnost pa nam pomaga premagati težave, na katere naletimo, ter vzdržati pod pritiski. Na poseben način je lahko v pomoč v samoti, ki jo pogosto doživljamo pri sprejemanju zapletenih in občutljivih odločitev. Papež je zbrane spomnil, naj ne pozabijo, da pri svojem vsakodnevnem delu pogosto naletijo na »osebe, ki so lačne in žejne pravičnosti, trpeče osebe, ki so včasih plen tesnobe in eksistencialnega obupa«.

Na drugem mestu je papež Frančišek izpostavil, da je pravičnost povezana z zakoni, ki urejajo medosebne odnose in torej njihovo zakonitost, ter tudi z etičnimi vrednotami, ki predstavljajo njihovo podlago. Zato je bila vatikanska zakonodaja v zadnjem desetletju deležna tudi pomembne reforme. Povod teh sprememb ni bila samo naravna potreba po posodobitvi, ampak tudi in predvsem potreba po spoštovanju mednarodnih obveznosti, ki jih je Sveti sedež prevzel tudi v imenu države Vatikan. Papež je dodal, da se te obveznosti nanašajo predvsem na zaščito človeške osebe, ki je pogosto ogrožena v svoji istovetnosti, in zaščito socialnih skupin, ki so pogosto žrtve novih in sovražnih oblik nezakonitosti.

Sveti oče je pojasnil, da je treba temeljni cilj teh reform umestiti znotraj poslanstva Cerkve, saj je sestavni del njene službene dejavnosti. To pojasni tudi dejstvo, da si Sveti sedež prizadeva sodelovati v zavzemanju mednarodne skupnosti za izgradnjo pravičnega in poštenega sobivanja, ter da je predvsem pozoren na razmere, v katerih živijo najbolj izključeni in trpeči, ki so prikrajšani za temeljne dobrine, pogosto poteptani v svojem človeškem dostojanstvu ter obravnavani kot nevidni in odvrženi.

Sveti sedež je sprožil proces uskladitve svoje zakonodaje z normami mednarodnega prava in si je na operativni ravni na poseben način prizadeval zoperstaviti se nezakonitosti v finančnem sektorju na mednarodni ravni. Prav tako je povečal sodelovanje, vzpostavil nadzorne mehanizme in uvedel učinkovit nadzor.

Kot je dejal papež Frančišek, so ta dejanja pred kratkim privedla do »razkritja sumljivih finančnih stanj, ki se poleg morebitne nezakonitosti ne skladajo z naravo in namenom Cerkve, povzročile pa so tudi zmedo in nemir v skupnosti vernikov«. A po papeževih besedah je pozitiven podatek, da so ravno v tem primeru prva opozorila prišla s strani vatikanskih notranjih oblasti, ki so dejavne v gospodarskem in finančnem sektorju. To dokazuje, da so nadzorna delovanja učinkovita, kakor zahtevajo mednarodni standardi.

Papež je ob koncu srečanja zatrdil, da ima Sveti sedež trden namen nadaljevati to pot, »ne samo na ravni zakonodajnih reform, ki so prispevale k temeljni utrditvi sistema, ampak tudi z vzpostavljanjem novih oblik zakonodajnega sodelovanja na ravni preiskovalnih organov, v oblikah, ki jih določajo mednarodne norme in prakse«.