V poročilu je navedeno, da je ASIF, ki je pristojen za preiskovanje sumov pranja denarja in financiranja terorizma, lani prejel 104 prijave, poroča avstrijski Kathpress. Od tega jih je 98 prišlo s strani vatikanske banke IOR (Instituto per le Opere di Religione). Pet jih je prišlo iz Vatikana, ena pa iz tamkajšnje neprofitne organizacije. Financiranje terorizma v teh sumljivih primerih ni bilo vprašanje.

Poleg tega je bilo uradu za pregon posredovanih 21 prijav, kar je največ v zadnjih petih letih. Veliko teh poročil se je nanašalo na tuje subjekte in temeljna kazniva dejanja pranja denarja: goljufije, davčne utaje in poneverbe.

Z 62 prošnjami za sodelovanje je bilo to »intenzivno in produktivno«.

Finančni nadzorni organ v svojem 35-stranskem poročilu ocenjuje tudi notranje sodelovanje med oblastmi, organi in ustanovami Svetega sedeža in Vatikanske mestne države. Z 62 prošnjami za sodelovanje je bilo to »intenzivno in produktivno«. Pozitivno je bilo tudi sodelovanje z mednarodnimi finančnimi nadzornimi organi.

Predsednik ASIF Carmelo Barbagallo meni, da je Vatikanska banka, ki bo tudi v prihodnjem letu pod budnim nadzorom, na poti k še večji stabilnosti in učinkovitosti. Notranja struktura ASIF se po reformi v prejšnjih letih ni spremenila. Leto 2021 je bilo po besedah predsednika Barbagalla leto stabilizacije.

Ustanovitev organa za finančne informacije AIF na pobudo papeža Benedikta XVI. leta 2010 je bil eden prvih in najpomembnejših korakov vatikanske finančne reforme.

Ustanovitev organa za finančne informacije AIF (»Autorita di Informazione Finanziaria«) na pobudo papeža Benedikta XVI. (2005-2013) leta 2010 je bil eden prvih in najpomembnejših korakov vatikanske finančne reforme. Da bi poudaril svojo nadzorno funkcijo, se je decembra 2020 preimenoval v »Autorita di Supervisione e Informazione Finanziaria« (Organ za finančni nadzor in informacije - ASIF), spremenjene pa so bile tudi njegove strukture.