Vatikan zaskrbljen zaradi naraščajoče nestrpnosti do religij
Vatikan zaskrbljen zaradi naraščajoče nestrpnosti do religij
Teroristični napadi, sovražna dejanja in druge pojavne oblike nestrpnosti do cerkva, sinagog, mošej, pokopališč in drugih verskih krajev so vedno pogostejši pojavi, protikrščanska kazniva dejanja pa »sploh niso več obroben pojav«, je med zasedanjem stalnega sveta OVSE na Dunaju opozoril vatikanski diplomat Janusz Urbanczyk. Dolžnost držav članic omenjenega zavezništva je »skupaj zagotoviti zaščito skupnosti pred tovrstnimi napadi«.
Z nestrpnostjo in diskriminacijo se v vedno večji meri srečujejo ljudje, ki želijo živeti po vesti in ravnati v skladu s svojimi verskimi prepričanji.
Z nestrpnostjo in diskriminacijo se v vedno večji meri srečujejo »ljudje, ki želijo živeti po vesti in ravnati v skladu s svojimi verskimi prepričanji,« je po navedbah avstrijskega Kathpressa pojasnil Urbanczyk. To obliko nestrpnosti in diskriminacije pogosto spodbujajo »negativni predsodki o veri in prepričanje, da versko navdihnjeno ravnanje, kot je recimo obrezovanje, obredno klanje živali, nošenje versko pogojenih oblačil ali zavračanje določenega ravnanja zaradi ugovora vesti, nima in ne bi smelo imeti prostora v sodobni in sekularizirani družbi«. Ob tem se vse pogosteje spregleda, »da so religije lahko pozitiven in utrjevalni dejavnik za naše demokracije,« tako vatikanski diplomat.
Vse pogosteje se spregleda dejstvo, da so religije lahko pozitiven in utrjevalni dejavnik za naše demokracije.
Poljski duhovnik je izrekel ostro kritiko, da v povezavi z izrazom »manjšine« pogosto neupravičeno kot sopomenko uporabljamo besedo »žrtve«. Urbanczyk je poudaril, da tudi večina znotraj družbe lahko postane žrtev sovražnega dejanja, pri čemer je opozoril na novembra objavljene podatke urada OVSE za demokratične ustanove in človekove pravice (BDIMR/ODIHR), ki kažejo, kako so krščanska občestva tudi v državah članicah OVSE, kjer predstavljajo večino, »pogosto tarče nasilnih dejanj sovraštva do vere in protikrščanskih napadov«. Sveti sedež je zato izrazil zahtevo po enaki meri pozornosti za vse oblike verske nestrpnosti in diskriminacije, ne glede na manjšinski ali večinski status posameznika ali skupine, brez kakršnih koli predhodnih selektivnih postopkov.