Vatikan si v luči epidemije koronavirusa prizadeva za spremembe v varnostni politiki v svetu. Namesto da bi se skupaj uprli grožnji širjenja novega virusa, so politični voditelji mednarodne in notranje napetosti izkoristili v lastne namene, je bil na včerajšnji tiskovni konferenci v Vatikanu kritičen kardinal Peter Turkson, ki je v rimski kuriji pristojen za mirovno in razvojno politiko. Vlade je opozoril, naj opustijo nacionalizem, zavračanje in medsebojna obtoževanja, kajti solidarnost v krizi, temeljita zdravstvena oskrba, večstranska pogajanja in ukrepi, ki vzbujajo zaupanje, so »novo poimenovanje za mir,« tako kardinal Turkson. Kot poroča Radio Vatikan, sta na tiskovni konferenci z naslovom »Pripraviti prihodnost, graditi mir v času covida-19« poleg kardinala Turksona sodelovala še s. Alessandra Smerilli, koordinatorka delovne skupine za gospodarstvo pri Vatikanski komisiji za covid-19, in Alessio Pecorario, koordinator skupine za varnost pri isti komisiji.

Kardinal Turkson je torej na začetku poudaril, da se soočamo z eno najhujših človekoljubnih kriz po drugi svetovni vojni. Spomnil je, da so zdravstvena, družbeno-gospodarska in okoljska kriza med seboj zelo povezane. Zaradi njih se še povečujejo ne le razlike med bogatimi in revnimi, ampak tudi med območji miru, blaginje, okoljske pravičnosti ter območji sporov, pomanjkanja in okoljskega uničenja. Po besedah prefekta Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju je zmanjšanje sporov edina možnost za zmanjšanje krivic in razlik. »Ne moremo se boriti proti epidemiji, če se bojujemo ali se pripravljamo na bojevanje med seboj. … Treba je zamrzniti izdelavo in prodajo orožja, globalizacija solidarnosti, … kultura srečanja, … zaupanje, nenasilje, skrb za skupno dobro. … Zdaj je čas, da mednarodna skupnost in Cerkev razvijeta drzne in domiselne načrte za skupno delovanje v tej krizi. Zdaj je trenutek, da izgradimo svet, ki bo bolje odseval resnično celosten pristop k miru, človeškemu razvoju in okoljevarstvu.«


Foto: Vatican Media

Gospodarstvenica in redovnica s. Alessandra Smerilli je spomnila na besede papeža Frančiška, da iz te krize nihče ne bo mogel priti sam in da moramo razumeti, da smo med seboj povezani. Epidemija je pokazala, da je treba več vlagati v kakovost zdravstvenih sistemov po vsem svetu. Zdravje je skupno dobro vseh, zato morata biti po njenih besedah tudi preprečevanje in zdravljenje namenjena vsem. Smerillijeva se je ob tem vprašala, kaj je tisto, kar državljani po vsem svetu potrebujejo v tem trenutku: je to država, ki ima močno vojsko, ali država, ki vlaga v skupno dobro? »Če je v moji družini nekdo bolan in moram plačati za zdravljenje, mar ne bom usmeril vseh svojih sredstev v zdravljenje družinskega člana,« je nadaljevala in poudarila, da potrebujemo pogumne voditelje, ki verjamejo v skupno dobro in si prizadevajo zagotoviti to, kar je danes najbolj potrebno.

Alessio Pecorario je na začetku dejal, kako Svetovna zdravstvena organizacija svari, da najhujše posledice zaradi covida-19 šele prihajajo. Kot njegova predhodnika je tudi on spomnil na velike vsote denarja, ki jih države namenjajo oboroževanju, namesto da bi svojim državljanom zagotovile hrano. Celostni človeški razvoj po njegovih besedah terja nujno prerazporeditev svetovnih virov. Človeške in finančne vire ter tehnologijo bi morali uporabiti za ustvarjanje in spodbujanje strategij, zavez in sistemov, s katerimi bi varovali življenja in planet, ne pa morili oseb in ekosistemov. V tem procesu sta tako ključnega pomena multilateralnost in udejanjanje ciljev trajnostnega razvoja.