Vatikan vošči hindujcem ob prazniku luči
Vatikan vošči hindujcem ob prazniku luči
V sporočilu, ki sta ga podpisala predsednik in tajnik omenjenega vatikanskega dikasterija, kardinal Miguel Ángel Ayuso Guixot in msgr. Indunil Kodithuwakku Janakaratne Kankanamalage, vsem vernikom zaželi, da bi obhajanje praznika »kljub tesnobi in negotovosti zaradi epidemije razsvetlilo njihovo življenje, domove in skupnosti z upanjem na boljšo prihodnost«, poroča Radio Vatikan.
Tako kristjani kot hindujci lahko v teh težkih časih prinašamo luč upanja v življenja ljudi.
Naslov letošnjega sporočila ob prazniku deepavali je Kristjani in hindujci: skupaj ponesimo luč v življenje ljudi v časih obupa. Predsednik in tajnik dikasterija najprej spomnita na sveže »brazgotine v naših mislih, posledice prvega in drugega vala epidemije, ki sta ljudem odvzela življenje in vitalnost«. Nato poudarita, kako v vseh nas, na takšen ali drugačen način, na različnih ravneh, obstaja občutek vdanosti v usodo, obupa in nemoči spričo uničenj, ki jih v svetu povzročajo različni dejavniki: od terorizma do okoljskega propada. Posledica tega ni le dejstvo, da so ljudje prestrašeni, ampak da se povečujejo stiske in obup: »V tem kontekstu želimo z vami podeliti nekaj premišljevanj o tem, kako lahko tako kristjani kot hindujci v teh težkih časih prinašamo luč upanja v življenja ljudi.«
»Sredi temnih oblakov epidemije, ki je ljudem povzročila neizrekljivo trpljenje in travme, so obstajala svetla znamenja solidarnosti in bratstva. Tako imamo priložnost pokazati, da smo lahko skupaj, da bi premagali vsakršno krizo, tudi na videz nerešljivo, odločno in z ljubeznijo. Moč solidarnosti, ki se kaže v lajšanju trpljenja in v nudenju pomoči tistim, ki jo potrebujejo, nakazuje luč upanja in poudarja odgovor, ki so ga v obdobju obupa in teme povabljeni dati pripadniki vseh verskih izročil.« Prinašanje luči v življenja ljudi skupaj z medversko solidarnostjo prav tako potrjuje, da so verska izročila za družbo izredno koristna in pomembna.
Le če rastemo v medsebojnem zavedanju, ... da smo med seboj bratje in sestre ..., lahko poskušamo izstopiti iz vsakovrstnega obupa.
Zato je treba »vedno bolj iskati poti, da bi prinašali luč upanja tja, kjer so spori in razdeljenosti, uničenje in opustošenje, pomanjkanje in razčlovečenje. Le če rastemo v medsebojnem zavedanju, da smo vsi del drug drugega, da smo med seboj bratje in sestre (prim. Papež Frančišek, okrožnica Vsi smo brajte) ter delimo vzajemno odgovornost drug za drugega in skupaj za planet, naš skupni dom, lahko poskušamo izstopiti iz vsakovrstnega obupa. Še več, z medsebojno odvisnostjo in solidarnostjo z drugimi bomo bolje izšli iz vsake krize. Tudi s perečimi globalnimi problemi, kot so podnebne spremembe, versko skrajništvo, terorizem, pretiran nacionalizem in ksenofobija, ki grozijo, da bodo porušili harmonijo med naravo in ljudmi ter harmonično sobivanje ljudstev, se je mogoče učinkovito soočiti, saj te težave zadevajo nas vse.«
V sporočilu je še zapisano, da imajo »verska izročila, ki ohranjajo stoletne modrosti, v kriznih časih moč, da znova dvignejo našega potrtega duha; prav tako lahko pomagajo posameznikom in skupnostim usmeriti kompas njihovega življenja v upanje, onkraj trenutnega obupa«. Predvsem pa poučujejo in vabijo svoje člane, naj po svojih močeh in zmožnostih nudijo pomoč obupanim ter jim prinašajo upanje.
Naloga verskih voditeljev in skupnosti je gojiti duha bratstva med svojimi člani.
»Zato je naloga verskih voditeljev in skupnosti gojiti duha bratstva med svojimi člani, da bi jim pomagali hoditi in sodelovati z ljudmi drugih verskih izročil, predvsem v času kriz in katastrof vseh vrst. Po besedah papeža Frančiška je bratstvo »pristno zdravilo za epidemijo in številne nesreče, ki so nas prizadele«. Biti odgovoren drug za drugega na medverski način je zanesljivo sredstvo za krepitev solidarnosti in bratstva med nami ter prinašanja pomoči žalostnim ter upanja trpečim.«
Sporočilo ob deepavaliju se sklene z besedami: »Kot verniki, ukoreninjeni v svojih verskih izročilih, in ljudje, ki imajo enako vizijo skupne odgovornosti do človeštva, posebej do trpečega, si moramo kristjani in hindujci, posamezno in skupaj, ter združeni z ljudmi drugih verskih izročil in dobre volje, prizadevati, da bi dosegli obupane ter v njihovo življenje prinesli luč!«