V Vatikanu so včeraj priredili spletno tiskovno konferenco, na kateri so predstavili »Pastoralne smernice za pomoč notranje razseljenim osebam«. Kot poroča Radio Vatikan, so na tiskovni konferenci sodelovali kardinal Michael Czerny in p. Fabio Baggio, podtajnika Oddelka za migrante in begunce Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju, ki je smernice pripravil, ter Amaya Valcárcel z Jezuitske službe za begunce.

Novo poslanstvo Cerkve v njeni skrbi za notranje razseljene osebe bi lahko povzeli z besedami »sprejeti, zaščititi, pospeševati in vključevati«. Dokument vsebuje 122 smernic, katerih namen je prispevati k poslanstvu in pomoči vsem tistim, ki živijo na bivanjskih obrobjih in potrebujejo sprejem, zaščito, spodbudo in vključevanje. Po podatkih Centra za nadzor notranje razseljenih oseb je bilo takšnih konec leta 2018 po vsem svetu okoli 41,3 milijone, kar je doslej najvišje število v zgodovini. Kljub temu, da so pogosto primorani bežati na isti način in zaradi istih razlogov kot begunci, pa notranje razseljene osebe niso deležne mednarodne zaščite, ki jo predvideva mednarodni zakon o beguncih. Dokler niso v iskanju varnosti in zaščite primorani prečkati meje, ki je mednarodno priznana, ostajajo državljani pod zakonodajno pristojnostjo svoje države.

V dokumentu je zapisano, da mednarodna skupnost težko posreduje, pomanjkljivo pa je tudi zanimanje s strani medijev in družbe na splošno. Posledica tega je, da so bile notranje razseljene osebe doslej pozabljene, kar je še povečalo njihovo ranljivost in preprečevalo, da bi bile njihove potrebe ustrezno priznane in zadovoljene. Cerkev je pri soočanju s tem izzivom poklicana »spodbujati informacijska sredstva in družbo v širšem smislu ter tudi vlade k osveščanju javnega mnenja.« Poglavitno odgovornost za zaščito notranje razseljenih oseb imajo še vedno državne oblasti, ki včasih ne želijo ali pa ne morejo soočiti njihovih potreb po zaščiti. Zato je temeljnega pomena, da mednarodna skupnost išče konstruktivne oblike okrepitve in podpore, ob tem pa mora upoštevati narodno suverenost in načelo subsidiarnosti.

Dokument v nadaljevanju navaja, da so notranje razseljene osebe pogosto tudi žrtve trgovine z ljudmi. Spominja na njihovo navzočnost na mestnih območjih in v begunskih centrih ter na zaščito humanitarnih delavcev. Med razlogi za razseljenost so navedeni »narodnostni in plemenski spori«. Pri soočanju s tem izzivom je Cerkev poklicana, da si »prizadeva za spravo, medsebojno sprejemanje in spoštovanje med narodnostnimi skupinami in plemeni.« Prav tako mora spodbujati »zdravljenje spomina, vnovično učenje pravilnega sporazumevanja in sprejemanje nenasilnega načina življenja.«

Drugi ključni del smernic pa zadeva gospodarsko vključevanje, za katero bo treba povečati zbiranje skladov v krajevnih Cerkvah, da bodo finančni viri, ki bodo v pomoč notranje razseljenim osebam, na razpolago tako na mednarodni kot na narodni ravni.

Dokument še poudarja, da je treba razviti ukrepe in mehanizme, s katerimi bi bilo mogoče presojati možnosti, da bi se notranje razseljene osebe vrnile na svoje domove. Ob koncu smernic je izražena želja po skupnem delu in usklajevanju med katoliškimi akterji, pa tudi po ekumenskem in medverskem sodelovanju.


Foto: Vatican Media