Nadškof Gallagher, bo prihodnji teden obiskal Kijev, kar naj bi storil že pred veliko nočjo, vendar so njegovo potovanje zaradi zdravstvenih razlogov prestavili.

Skorajšnji obisk v ukrajinski prestolnici je bil izhodišče za sinočnji daljši pogovor nadškofa Gallagherja v italijanski televizijski oddaji Tg2, poroča spletni portal Vatican News: dvajsetminutni pogovor v živo, osredinjen na vojno v Ukrajini, pa tudi mednarodne in ekumenske posledice v diplomatskem pristopu Svetega sedeža.

Prostor za dialog za dosego miru

Glede na Natovo strategijo in logiko vojne v Ukrajini je nadškof Gallagher večkrat ponovil, da papež priznava vrednost vsakega varnostnega in s tem obrambnega sistema, če je le »sorazmeren«. Papež, tako vatikanski »zunanji minister«, je »zelo zaskrbljen, da svet ne bi vstopil v novo oboroževalno tekmo«, in vztraja, da mora vedno obstajati »prostor za dialog in razpravo, da bi dosegli mir«.

To velja tudi za vprašanje pošiljanja orožja v Kijev, je dejal. »Ukrajina ima pravico do samoobrambe,« je opozoril vatikanski diplomat, toda obenem se mora svet izogibati tekmi za vnovično oborožitev, saj vojna predstavlja izjemno nevarno tveganje zaradi morebitnih »jedrskih razsežnosti«.

Papež Frančišek je izjemno dovzeten za trpljenje človeštva in želi prinesti zavedanje tega trpljenja vsemu svetu.

Sveti sedež je na voljo za iskanje rešitev

Stališče Svetega sedeža, je večkrat poudaril tudi nadškof Gallagher, temelji na podpori vsakemu poskusu dialoga: iskati je treba rešitve, pri čemer bo Sveti sedež »vedno ostal na razpolago mednarodni skupnosti«. Tako kot v dneh hladne vojne Sveti sedež tudi tokrat »ustvarja prostore za dialog«, da bi spodbudil razumevanje in iskanje rešitev.

Nadškofa Gallagherja so vprašali, ali v tej vojni zadoščajo znamenja solidarnosti, kot so potovanja kardinalov, ki jih je papež poslal v Ukrajino, ali sprejem žena poveljnikov bataljona Azov na Trgu sv. Petra. »Ne zadoščajo, so pa pomembna gesta, da ponudijo 'spodbudo in upanje' papeža, ki je 'mojster gest',« papeža, ki je »izjemno dovzeten za trpljenje človeštva« in želi prinesti zavedanje tega trpljenja vsemu svetu.

Tudi papež Frančišek se popolnoma zaveda, je nadaljeval nadškof Gallagher, da imajo besede v diplomatski dejavnosti veliko težo, še posebej, če so od njih odvisna življenja ljudi. Nujno pa je, da se izogibamo tveganju instrumentalizacije ter v odnose povrnemo »odkritost in iskrenost«.

Pogovori med Svetim sedežem in Kitajsko  niso vedno preprosti, obstajajo številne težave in želeni rezultati niso vedno vidni.

Odnosi s Kitajsko

Pogovor se je nato razširil na razmislek o vlogi velikih mednarodnih akterjev, začenši z Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Kot člani Varnostnega sveta Združenih narodov imajo zelo pomembno vlogo, je potrdil nadškof Gallagher in ob tem poudaril, da imajo vsi »moralno odgovornost, da izpolnijo svojo dolžnost«.

Gglede odnosov s Kitajsko je nadškof Gallagher natančneje pojasnil, da »Sveti sedež že več let vodi dialog, predvsem o cerkveni razsežnosti«. Priznal je, da pogovor »ni vedno preprost«, da obstajajo številne težave in da želeni rezultati niso vedno vidni. Kljub temu, je poudaril, Sveti sedež še naprej spodbuja Kitajsko, naj v svetu odigra ustrezno vlogo.

Za papeža je ekumenski dialog prednostna naloga, čeprav se trenutno srečanje s patriarhom Kirilom ne zdi primerno, ker niso vzpostavljeni pravi pogoji.

Verska razsežnost spora

Vojna v Ukrajini vpliva tudi na ekumenske odnose z Moskvo, ruskim pravoslavnim patriarhom Kirilom in Pravoslavno cerkvijo. »Ta spor ima nesporno versko razsežnost,« je dejal nadškof Gallagher in opozoril na naraščajoče ozračje napetosti v Pravoslavnih cerkvah in težave, povezane z Rusko pravoslavno cerkvijo, ki bi lahko zavzela drugačno stališče od ruske vlade.

»Za papeža,« je pojasnil nadškof Gallagher, »je ekumenski dialog prednostna naloga, čeprav se trenutno srečanje s patriarhom Kirilom ne zdi primerno, ker niso vzpostavljeni pravi pogoji. Toda dialog se bo nadaljeval.«