Po besedah moralnega teologa dr. Gabriela Kavčiča to vsekakor pomeni novo smer v odnosu Katoliške cerkve do transspolnih oseb. Dikasterij za nauk vere svoje odločitve pojasnjuje v »odgovoru na izražen dvom«, ki ga je podpisal novi prefekt dikasterija, kardinal Victor Manuel Fernandéz. Kot poroča spletni portal Vatican News, je papež Frančišek dokument potrdil 31. oktobra letos.

Prošnjo za pojasnilo glede dostopa trans- in istospolnih oseb do zakramentov je Vatikanu v letošnjem juliju posredoval škof brazilskega mesta Santo Amaro José Negri. »Odgovor«, ki ga je Vatikan objavil v teh dneh, posebej poudarja, da »v bistvu povzema osnovno vsebino tega, kar je dikasterij o tej temi v preteklosti že potrdil«.

Dr. Gabriel Kavčič. FOTO: Siniša Kanižaj/druzina.si

Zadeve se nekoliko odpirajo

Kot spominja dr. Kavčič, je Vatikan leta 2015 nekemu španskemu škofu sporočil, da transseksualci ne morejo biti krstni botri, potem ko je zaprosil za uradni odgovor na to vprašanje. Torej smo priča precejšnjemu obratu, ki je po eni strani previden – Dikasterij za nauk vere vztraja pri katekizemskem učenju glede moralnosti istospolnih spolnih odnosov –, po drugi strani pa se zadeve nekoliko odpirajo, je za našo spletno stran pojasnil dr. Kavčič.

Transspolna oseba je brez ovir lahko poročna priča, saj veljavno kanonsko pravo tega ne prepoveduje.

Po navedbah Vatikana je »pod določenimi pogoji lahko dovoljeno«, da transspolna oseba postane krstni boter ali botra, vendar besedilo opozarja, da ta naloga ne pomeni pravice. Zato »pastoralna previdnost zahteva, da se je ne dopusti, če obstaja nevarnost pohujšanja, neupravičenega pozakonjenja ali zmedenosti na vzgojnem področju cerkvene skupnosti«. Po drugi strani pa je transspolna oseba brez ovir lahko poročna priča, saj veljavno kanonsko pravo tega ne prepoveduje.

Kako je z otroki v istospolnih partnerskih zvezah?

Drugi del dokumenta se nanaša na krst otrok v istospolni partnerski zvezi, ki so posvojeni ali spočeti z »drugimi metodami, kot je nadomestno materinstvo«. Dikasterij na vprašanje odgovarja: »Za krst otroka mora obstajati utemeljeno upanje, da bo otrok vzgojen v katoliški veri.«

Otrok ni kriv za objektivno situacijo svojih staršev, torej naj mu bo odprta možnost, da raste v Božji milosti prek zakramenta svetega krsta.

Kot piše dr. Kavčič, smo podobne razprave sicer že poznali pri vprašanju krščevanja otrok znova poročenih partnerjev, pri čemer danes v glavnem velja prepričanje, da otrok pač ni kriv za objektivno situacijo svojih staršev, torej naj mu bo odprta možnost, da raste v Božji milosti prek zakramenta svetega krsta.

Papež Frančišek podeljuje zakrament svetega krsta v Sikstinski kapeli (arhivska fotografija). FOTO: Vatican Media

Cerkev ni »carinska postaja«

Na vprašanje glede krsta transspolne osebe iz Vatikana odgovarjajo pritrdilno, »če to ne povzroči pohujšanja«. To velja za odrasle, otroke ali mlade, »če so dobro pripravljeni in voljni prejeti zakrament«. Če obstajajo dvomi, na primer »glede objektivnega moralnega položaja, v katerem je dotična oseba«, ali »njene subjektivne pripravljenosti, da se odpre milosti«, Dikasterij za nauk vere s sklicevanjem na navedke sv. Tomaža Akvinskega in sv. Avguština potrjuje, kako Kristus nenehno išče grešnika, in kako prejeti zakrament, če je poleg tudi kesanje, nemudoma omogoči prejem milosti. Zato papež Frančišek vedno znova ponavlja, da Cerkev ni »carinska postaja« in da vrata ne smejo biti zaprta nikomur, še posebej ne glede krsta.

Vrata zakramentov se vse bolj odpirajo, upajoč, da bo do morebitnega spreobrnjenja prišlo nekoč pozneje.

Po besedah dr. Kavčiča se po drugi strani seveda postavlja vprašanje, ali spreobrnjenje po merilih Katoliške cerkve še igra bistveno vlogo pri podeljevanju svetih zakramentov, kar je vsekakor bilo bistveno v prvi Cerkvi, ki je stavila na pogumno spreobrnjenje in tveganje lastnega življenja za ceno sprejetega spreobrnjenja. Sedaj se zdi, pojasnjuje moralni teolog, da se vrata zakramentov vse bolj odpirajo, upajoč, da bo do morebitnega spreobrnjenja prišlo nekoč pozneje.

Zakrament krsta je dragocena dobrina

Pri obravnavi primera istospolne osebe, ki živi v partnerski zvezi in prosi, da bi postala krstni boter, Vatikan vstavlja določene »varovalke«: besedilo odgovora na tem mestu zahteva, da mora ta oseba živeti »v skladu z vero in nalogo, ki jo prevzema«. Položaj pa je drugačen, kadar ne gre za preprosto partnersko zvezo dveh istospolnih oseb, »temveč za trdno in javno znano razmerje, podobno zakonski zvezi, ki je občestvu dobro poznano« … v takem primeru Dikasterij za nauk vere poziva k previdnosti, »da bi zaščitili zakrament krsta in predvsem prejem zakramenta, ki je dragocena dobrina in jo je treba varovati, saj jo potrebujemo za odrešenje«.

Pri izbiri botra je treba upoštevati več stvari, med drugim »resnično vrednost, ki jo cerkvena skupnost pripisuje nalogam botrov, vlogo, ki jo imajo v skupnosti, in spoštovanje, ki ga imajo do cerkvenega nauka«.

Obenem je treba pri tehtanju možnosti upoštevati več stvari: »resnično vrednost, ki jo cerkvena skupnost pripisuje nalogam botrov, vlogo, ki jo imajo v skupnosti, in spoštovanje, ki ga imajo do cerkvenega nauka«. Nazadnje pa »odgovor« Dikasterija za nauk vere predlaga, da lahko »druga oseba iz družinskega kroga deluje kot porok za pravilno posredovanje katoliške vere krščencu«, torej izbira druge osebe, ki je za vlogo botra primernejša.

Velika odgovornost duhovnikov

Kot še pojasnjuje dr. Kavčič, so se na Dikasteriju za nauk vere očitno odločili, da odprejo vse možnosti, ki jih nekakšen »minimum katoliške morale« še dopušča, ter daje pastirjem veliko odgovornost, da v posameznih primerih odločajo različno, glavni argumenti pa so upanje na spreobrnjenje, pastoralna modrost posameznih pastirjev ter izogibanje pohujšanju.

Kam bo to peljalo, je seveda drugo vprašanje, saj je Cerkev zelo raznolika in takšna pastoralna odprtost ne bo od vseh najbolje razumljena.

Kam bo to peljalo, pa je seveda drugo vprašanje, saj je Cerkev zelo raznolika in takšna pastoralna odprtost ne bo od vseh najbolje razumljena. Vsekakor pa čudi odločitev Dikasterija, da so v eno samo izjavo, čeprav gre za odgovor na dubia nekega škofa, zajeta tako različna področja, kot je področje istospolne usmerjenosti in transspolnosti, zaključuje dr. Kavčič.