Vatikanski kardinal Leonardo Sandri je minuli konec tedna spomnil na genocid Armencev: ob 106. obletnici krutega preganjanja je v Papeškem armenskem kolegiju v Rimu med spominskim bogoslužjem spregovoril o »sramotnem madežu« v zgodovini človeštva«, poročanje spletnega portala Vatican News povzemajo pri avstrijskem Kathpressu. Omenjenega bogoslužja se je udeležil tudi armenski veleposlanik pri Svetem sedežu.

Trpljenje armenskega ljudstva je bilo »sistematično načrtovano«, je v svojem nagovoru dejal prefekt vatikanske Kongregacije za vzhodne Cerkve. Kljub temu pa Armenci nikoli niso izgubili »zaklada vere«. Takratni genocid »nas danes vsak dan prisili, da se soočamo z vprašanjem zla v zgodovini človeštva,« tako kardinal Sandri. Bogoslužje v armenskem kolegiju je v spomin na sto tisoče mož in žena, ostarelih in otrok, ki so bili umorjeni med t.i. »Medz Yeghern«, »velikim zlom«, v začetku 20. stoletja, obhajal nadškof Raphael Minassian v navzočnosti armenskega veleposlanika pri Svetem sedežu in Italiji ter nadškofa Nunzia Galantina, predsednika vatikanske premoženjske uprave APSA.

Kardinal Sandri je v nagovoru spomnil na bolečino armenskega ljudstva, pa tudi na dejstvo, da so bili Armenci prvi narod v zgodovini, ki so leta 301 prejeli sveti krst. Obenem so bili tudi narod, ki je »doživljal neizmerno nasilje vse do smrti«, in vendar uspel znova vstati: »Marljivo in razumsko ljudstvo, ustvarjalci umetnosti in kulture«.

24. aprila 1915 se je v Osmanskem cesarstvu začelo sistematično zapiranje, preganjanje in pobijanje krščanskih Armencev. Z ukrepi vlade t.i. mladih Turkov je po nekaterih ocenah do konca prve svetovne vojne življenje izgubil okoli poldrugi milijon ljudi. Turčija še danes odločno zavrača, da bi dogodke iz omenjenega obdobja označili kot genocid.


FOTO: Vatican Media

Tudi ameriški predsednik pokol Armencev imenoval »genocid«

Tudi ameriški predsednik Joe Biden je pokol krščanskih Armencev leta 1915 označil kot genocid: »Vsako leto se na ta dan spominjamo vseh, ki so življenje izgubili v genocidu Armencev v Osmanskem cesarstvu, in se znova zavezujemo prizadevanjem, da se kaj podobnega v prihodnosti nikoli več ne ponovi,« je zapisano v izjavi, ki jo je Bela hiša objavila minulo soboto. Biden je poudaril, da gre za potrditev zgodovinskega dejstva in ne za to, »da bi danes kar koli očitali Turčiji«. Po poročanju ameriških medijev je izraz »genocid« leta 1981 uporabil že tedanji predsednik Ronald Reagan, njegovi nasledniki pa ne več.

Turčija, ki očitke o genocidu še danes zavrača, se je ogorčeno uprla tudi Bidnovemu pojasnilu. Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je na družbenem omrežju Twitter v soboto zapisal: »Nihče nas ne bo učil o naši zgodovini.« Zunanje ministrstvo je ameriškemu veleposlaniku v Turčiji naročilo, naj svoji državi posreduje »odločen odziv« Ankare. Bidnove izjave, so pojasnili, so »zadale rano odnosom med državama, ki jo bo težko znova zaceliti,« je bilo po navedbah turških medijev kritično tamkajšnje zunanje ministrstvo.