Ena od prioritet papeža Benedikta XVI. je nedvomno medverski dialog v Aziji, kar je potrdilo tudi nedavno potovanje predsednika Papeškega sveta za medverski dialog kardinala Jeana Louisa Taurana na Japonsko. Izpostaviti je treba, da so verski predstavniki šintoizma, budizma in islama, s katerimi se je med potovanjem srečal kardinal Tauran, jasno priznali osrednjo vlogo, ki jo ima katoliška Cerkev na področju medverskega dialoga.

Japonska je sicer daleč od napetosti, ki na trenutke v obliki nasilja izbruhnejo v nekaterih azijskih državah, japonski katoliški škofje pa so se odločili, da bodo vsako leto pripravili dan molitve za medverski dialog v državi. Po končanem obisku Japonske, ki je potekal od 2. do 10. avgusta, je kardinal Tauran za radio Vatikan govoril o verskih vidikih življenja ter o perspektivah medverskega dialoga v tej azijski državi.

Kot je dejal, je za Japonsko značilno, da je religija, v glavnem šintoizem in budizem, vsepovsod prisotna, in je vtkana v celotno družbeno življenje, kot posebnost pa je omenil, da Japonci ne iščejo absolutne resnice, temveč pogosteje mir in pomiritev v življenjskih preizkušnjah. Japonska katoliška Cerkev si na področju medverskega dialoga prizadeva na lokalni ravni, torej na ravni župnij, šol, univerz, kjer je oblikovana mreža posameznikov, ki dialog med različnimi religijami živijo in spodbujajo spontano in vsakodnevno. Zaznati je harmonijo in usklajenost, je dejal kardinal in izpostavil, da je Japonska dežela, kjer so vsi dobro izobraženi, med ljudmi pa je veliko medsebojnega spoštovanja, ki temelji na posebni filozofiji harmonije, v duhu katere poteka medverski dialog.

Z naklonjenostjo je sprejel pobudo dneva molitve za medverski dialog, ki bo potekal po japonskih katoliških župnijah, rekoč, da bo dan molitve dal temu dialogu tudi posebno konkretnost in se v prihodnosti morda tudi širše razvijal. Kot nadaljnja prizadevanja Papeškega sveta za medverski dialog glede Japonske je kardinal Tauran dejal, da je največ, kar lahko storijo, da na področju dialoga podpirajo krajevne škofe, z njimi sodelujejo in ohranjajo stike, kajti medverski dialog se ne odvija v Rimu, temveč na kraju samem, torej v realnosti življenja Cerkve na Japonskem.