Vatikanski »minister za ekumenizem« kardinal Kurt Koch pozdravlja nedavni predlog Pravoslavne cerkve, da bi našli način za določanje skupnega datuma obhajanja velike noči po letu 2025. »Velika noč je največji krščanski praznik. Zato bi bilo lepo in pomembno znamenje, če bi kristjani za obhajanje tega praznika imeli skupni datum,« je po navedbah švicarskih medijev izjavil kardinal Koch, predsednik Papeškega sveta za pospeševanje edinosti med kristjani. To je tudi »srčna želja papeža Frančiška in koptskega patriarha Tavadrosa«. Dogovor o skupnem datumu obhajanja velike noči sicer ne bo preprost, vendar se za to resnično izplača prizadevati.

Pred tem je v javnost prišla vest, da je vodja stalnega predstavništva carigrajskega ekumenskega patriarhata pri Ekumenskem svetu Cerkva, nadškof Job Getcha iz Telmessosa, predlagal reformo pravoslavnega koledarja. V luči 1.700. obletnice prvega ekumenskega cerkvenega zbora v Niceji, ki jo bomo obeležili leta 2025, bi bila po mnenju nadškofa Getche to »izvrstna priložnost, da kristjanom pojasnimo potrebo po koledarski reformi in skupnemu obhajanju velike noči, da bi resnično ostali zvesti sklepom prvega ekumenskega koncila«. Da leta 2025 datuma obhajanja velike noči v vzhodnih in zahodnih Cerkvah sovpadata, se nadškofu zdi spodbuda v pravi smeri.

Cerkve so danes močno razdeljene

Nadškof je poudaril, kako je sad nicejskega koncila ne le izpoved vere, ki naj bi bila univerzalna, temveč da bi morali sodeč po sklepih koncilskih očetov zagotoviti tudi skupno obhajanje velikonočnih praznikov za vse kristjane. Pred tem skupnega datuma ni bilo, saj so nekateri kristjani veliko noč obhajali na judovski praznik pashe, nekateri pa nedeljo po tem prazniku. V Niceji so sklenili, da bodo veliko noč obhajali na prvo nedeljo po prvi pomladanski polni luni.

Koncil se je za določitev datuma skliceval na astronomske podatke – enakonočje in polno luno, je pojasnil nadškof Getcha, ne pa na določen koledar ali določen praznik, kot je judovska pasha. Kljub temu so Cerkve »danes žal močno razdeljene, kar se tiče obhajanja tega velikega praznika. Razlog za to pa je, da vsi ne uporabljajo enakih sredstev za izračun ustreznega datuma«. Pravoslavni tako še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki je trenutno 13 dni za astronomsko stvarnimi podatki, poleg tega pa tudi stare lunarne tabele, zaradi česar za veliko noč določijo poznejši datum.

O koledarski reformi so sicer že večkrat razpravljali, recimo na vsepravoslavnem kongresu v Carigradu leta 1923, kjer pa je zaradi nasprotovanja nekaterih pravoslavnih Cerkva, da bi prevzeli »rimsko-katoliški« gregorijanski koledar, srbski astronom Milutin Milanković predlagal revizijo julijanskega koledarja. Ta je bil »dejansko natančnejši« od gregorijanskega, toda nekatere krajevne pravoslavne Cerkve so ga sprejele le za cikel točno določenih praznikov, ne pa za določanje datuma velike noči.

Papež bi bil celo pripravljen skleniti kakšen kompromis

Nadškof Getcha je še spomnil, da se je Ekumenski svet Cerkva že leta 1997 posvetoval glede skupnega datuma obhajanja velike noči, in takrat so sprejeli predlog, da ohranijo nicejska merila, naj se veliko noč praznuje na nedeljo po prvi spomladanski polni luni, astronomske podatke o pomladanskem enakonočju in polni luni pa skušajo izračunati s pomočjo čim natančnejših metod ter zanje uporabijo poldnevnik v Jeruzalemu, kraju Kristusove smrti in vstajenja.

Kardinal Koch prizadevanja pravoslavnih Cerkva odločno podpira. Kot je povedal v pogovoru za Radio Vatikan, bi bil po njegovem mnenju celo papež Frančišek pripravljen skleniti kakšen kompromis, da bi veliko noč obhajali skupaj s pravoslavnimi Cerkvami. To vprašanje je namreč posebej kočljivo v mešanih zakonih, ko eden od zakoncev že praznuje velikonočne praznike, drugi pa je še sredi postnega časa.