Vatikan je pogodbo Združenih narodov o regulaciji mednarodne trgovine z orožjem označil kot prvi 'zelo pozitiven korak' v pravi smeri, obenem pa izrazil svoje obžalovanje zaradi njenih pomankljivosti. Podpirati je potrebno vse korake, ki predstavljajo napredek v prizadevanjih za mir in na poti k razorožitvi, 'pa naj bodo še tako majhni', je za Radio Vatikan povedal nadškof Silvano Maria Tomasi, stalni opazovalec Svetega sedeža pri Organizaciji Združenih narodov v Ženevi.

Mednarodna skupnost držav v pogodbo o mednarodni trgovini z orožjem, ki je bila pred nekaj dnevi podpisana v New Yorku, vlaga veliko upov.

Generalna skupščina ZN je pogodbo sprejela po dolgotrajnih pogajanjih z veliko večino 154 držav. Med posameznimi državami, ki pogodbe niso podpisale, so Iran, Severna Koreja in Sirija. Rusija, Kitajska in še 21 drugih držav so svoj glas zadržale. Pogodba naj bi z obvezujočimi predpisi za vse države podpisnice 'zmanjšala človeško trpljenje' v notranjih in mednarodnih spopadih in se borila proti trgovini z orožjem na črnem trgu.

Malce preveč 'optimistično bi bilo pogodbo označiti za zgodovinsko', je opozoril nadškof Tomasi. Po njegovi oceni gre zahvala za sprejetje pogodbe v Generalni skupščini ZN v New Yorku tudi posredovanju Vatikana. Sporazum pa ima tudi 'tesne meje', saj ne predvideva sankcij v primeru kršenja ali v naprej obstoječe možnosti, da se prepoved uveljavi s pomočjo bilateralnih sporazumov.

Pogodba o regulaciji mednarodne trgovine z orožjem prepoveduje izvoz konvencionalnega orožja v države, ki bi to orožje uporabile za genocid, zločine proti človeštvu ali vojne zločine. Države se s tem obvežejo, da bodo preprečevale izvoz orožja, katerega uporaba bi kršila narodne ali človekove pravice. Orožja prav tako ni dovoljeno prodajati terorističnim skupinam ali kriminalnim združbam.

Za pravnomočnost mora pogodbo ratificirati najmanj 50 držav. Ker pa sporazuma predvidoma ne bodo ratificirale tri izmed petih največjih izvoznic orožja na svetu, Kitajska, Rusija in Združene države Amerike, je njegova takojšnja učinkovitost vprašljiva. Tri omenjene države skupaj s Francijo in Veliko Britanijo predstavljajo okoli 60 % mednarodne trgovine z orožjem, ki v letu dni po uradnih ocenah doseže vrednost 70 milijard ameriških dolarjev.

Foto: splet