Škofje ne morejo na splošno prepovedati duhovnikom, da neuradno blagoslavljajo istospolne pare ali osebe v civilnih zakonskih zvezah, podelitev blagoslova pa ne pomeni odveze, in dovoljenje za blagoslov ni krivoverstvo, je po navedbah spletnega portala Vatican News zapisano v razmeroma dolgem sporočilu za javnost, ki ga je včeraj objavil Dikasterij za nauk vere. V zapisu so povzete kritike, predvsem afriških škofov, na račun dokumenta Fiducia supplicans, s katerim je papež Frančišek tik pred božičem dovolil neuradno podeljevanje blagoslova parom v »neurejenih zvezah«.

Dikasterij za nauk vere zavrača očitek, da je blagoslov parov v neurejenih zvezah »krivoverstvo, v nasprotju s cerkvenim izročilom ali celo bogokletstvo«.

Nova možnost blagoslova »drugačnih« parov ne spreminja katoliškega nauka o zakonski zvezi, znova izrecno navaja sporočilo za javnost. Dikasterij za nauk vere zato zavrača očitek, da je blagoslov parov v neurejenih zvezah »krivoverstvo, v nasprotju s cerkvenim izročilom ali celo bogokletstvo«.

Obenem omenjeni dikasterij izraža razumevanje za položaj Cerkve v državah, kjer za istospolno usmerjenost veljajo stroge kazni. V takšnih državah »je samoumevno, da blagoslov ne bi bil primeren«, je zapisano v izjavi: »Povsem jasno je, da škofje istospolno usmerjenih oseb ne želijo izpostavljati nasilju.«

Škofje svojim duhovnikom ne morejo prepovedati neuradnega blagoslavljanja istospolnih parov ali drugih parov v neurejenih zvezah.

Afrika: zagovarjati je treba tudi človekovo dostojanstvo istospolno usmerjenih

V Afriki, recimo, kjer je v več kot polovici držav istospolna usmerjenost kaznivo dejanje, so posamezne škofovske konference protestno izjavile, da izjave Fiducia supplicans ne bodo udejanjale. Dikasterij za nauk vere škofe kljub temu poziva, naj v takšnih okoliščinah branijo človekovo dostojanstvo (tudi istospolno usmerjenih oseb), priporočijo raziskave in »nadaljnje razločevanje« ter si prizadevajo za dolgoročne pastoralne odločitve.

Sveti sedež je tudi pojasnil, da škofje svojim duhovnikom ne morejo prepovedati neuradnega blagoslavljanja istospolnih parov ali drugih parov v neurejenih zvezah. Vsak krajevni škof ima sicer vedno pristojnost za odločanje na krajevni ravni, upoštevanje območne kulture pa bi lahko »omogočilo različne načine uporabe, ne pa popolne ali dokončne zavrnitve tega načina, ki je predstavljen duhovnikom«.

Izjava Fiducia supplicans je v skladu s pastoralno vizijo papeža Frančiška in z njegovim pozitivnim pogledom na »pastoralo, ki je blizu ljudem«.

Razlikovanje med obrednimi in neuradnimi blagoslovi

Dejanska novost izjave Fiducia supplicans ni dovoljenje za blagoslov parov v neurejenih zvezah, temveč razlikovanje med dvema različnima oblikama blagoslova, piše Vatican News. Poleg bogoslužnih ali obrednih blagoslovov obstajajo tudi »bolj spontani ali pastoralno spodbujeni« blagoslovi, in slednje ima v mislih dokument Fiducia supplicans.

To je v skladu s pastoralno vizijo papeža Frančiška in z njegovim pozitivnim pogledom na »pastoralo, ki je blizu ljudem«. Papež vabi k »vrednotenju preproste vere Božjega ljudstva, ki se tudi sredi svojih grehov izvije iz imanentnega in odpre svoje srce, da bi prosilo za Božjo pomoč«. Frančišek je Dikasterij za nauk vere pozval, naj »premisli o načinu blagoslova, ki ne zahteva veliko pogojev za to preprosto dejanje pastoralne bližine in je prej sredstvo za spodbujanje odprtosti za Boga sredi najrazličnejših okoliščin«.

Noben škof ne sme predlagati ali podeljevati blagoslovov, »ki bi lahko spominjali na bogoslužni obred«.

10-sekundni blagoslov, brez vprašanj, brez pogojev

Vatikan v razlagi dokumenta predstavlja tudi konkretno priporočilo za ukrepanje. Neuradni blagoslov traja nekaj sekund, »brez obreda in brez obrednika«, po navedbah Vatican News piše v sporočilu za javnost: »Ko dve osebi pristopita skupaj in prosita za blagoslov, Gospoda preprosto prosimo za mir, zdravje in druge dobrine za oba prosilca. Obenem prosimo, da bi živela Kristusov evangelij v popolni zvestobi in da bi Sveti Duh ta dva človeka osvobodil vsega, kar ne ustreza njegovi Božji volji, in vsega, kar potrebuje očiščenje.«

Duhovnik naj ne postavlja nobenih pogojev ali vprašanj o zaupnem življenju oseb, ki prosita za blagoslov. Da bi se izognili zmedi, se to dejanje, »ki traja največ deset do petnajst sekund«, ne sme odvijati pred oltarjem ali na katerem koli drugem pomembnem mestu v cerkvi. Iz istega razloga noben škof ne sme predlagati ali podeljevati blagoslovov, »ki bi lahko spominjali na bogoslužni obred«.

Blagoslovljen je par, ne pa tudi njuna zveza ...

Brez potrditve, brez odveze, brez voščil

Dikasterij za nauk vere pojasnjuje, da neuradni blagoslov parov v »neurejenih zvezah« ni niti potrditev njihovega življenjskega sloga niti podelitev odveze kot pri spovedi niti »dejanje posvetitve« ali izrečeno voščilo. Vse to bi moralo biti predmet skrbne kateheze. »Vsi se bomo morali navaditi in sprejeti dejstvo, da duhovnik, ki podeli tovrstni preprosti blagoslov, ni krivoverec, ničesar ne potrjuje in ne zanika katoliškega nauka,« je zapisano v sporočilu za javnost. Blagoslovljen je par, ne pa tudi njuna zveza. In tako kot pri blagoslovu posameznikov je oseba, ki prosi za blagoslov, lahko celo »velik grešnik, vendar ji ne odrekamo te očetovske geste sredi njenih prizadevanj za preživetje«.

Izjave so dokumenti s precejšnjo težo, ki običajno sprožijo množične odzive.

Neobičajna poteza

Sporočila za javnost Dikasterija za nauk vere niso nekaj običajnega, res pa je, da je neobičajno tudi besedilo Fiducia supplicans. Omenjeni dikasterij redko objavlja dokumente, ki bi jih označil kot »izjavo« - gre za najvišjo obliko v hierarhiji dokumentov Dikasterija za nauk vere. Druge oblike so še pisma, navodila, obvestila, vademekumi (priročniki) in odgovori (ter po novem tudi izjave za javnost - tokratno sta podpisala njegov prefekt kardinal Víctor Fernández in tajnik msgr. Armando Matteo).

Kot spominjajo pri spletnem portalu pillarcatholic.com, je bila zadnja objavljena izjava pred Fiducia supplicans dokument z naslovom Dominus Iesus (Gospod Jezus) iz leta 2000, ki je v ekumenskih in medverskih krogih sprožil burne razprave s trditvijo o »enosti in odrešenjskozveličavni vesoljnosti Jezusa Kristusa in Cerkve«.

Izjave so torej dokumenti s precejšnjo težo, ki običajno sprožijo množične odzive. Neobičajno pa je, da jim zgolj dva tedna in pol po objavi sledi dodatno pojasnilo.

Ali bodo pojasnila Dikasterija za nauk vere nekoliko ublažila vročičnost tega vprašanja?

In kaj zdaj?

Številni cerkveni voditelji v več kot 50 državah so se v 17 dneh med objavama dokumenta in včerajšnje izjave za javnost javno odzvali na vsebino besedila Fiducia supplicans. Pojasnilo bi lahko spodbudilo nov val odzivov škofovskih konferenc z vsega sveta, ugibajo pri spletnem portalu pillarcatholic.com, vendar je malo verjetno, da bodo odzivi tako številni kot prvič. Škofje morda menijo, da so o izjavi že povedali vse, kar so želeli, pojasnila Dikasterija za nauk vere pa bodo morda nekoliko ublažila vročičnost tega vprašanja.