Leta 2021 so bili nato izdani še strožji ukrepi. Po navedbah spletnega portala Vatican News so nizozemski mediji poročali o anonimnih izjavah takratnih mladoletnikov, ki naj bi jih škof Vzhodnega Timorja zlorabil v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

Obtožbe proti škofu so resne: v Vzhodnem Timorju naj bi več let spolno zlorabljal otroke in mladostnike.

Obtožbe proti škofu so resne: v Vzhodnem Timorju naj bi več let spolno zlorabljal otroke in mladostnike. Več oseb, ki so želele ostati anonimne, je nizozemski časnik De Groene Amsterdammer obvestilo o domnevnem spolnem nasilju zdaj 74-letnega škofa, ko so bile žrtve še mladoletne.

Plačane »usluge«

De Groene je navajal 42-letnega »Paula« in 45-letnega »Roberta«, ki ju je Belo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot 14- do 16-letna najstnika povabil v svojo rezidenco v Dili oziroma v samostan, kjer sta bila spolno zlorabljena; »Roberto« je govoril o posilstvu. Škof je fantoma njune »usluge« plačal, po navedbah omenjenega časnika pa obstajajo še številna poročila o podobnih primerih. Obtožbe izvirajo iz časa, ko je bil Belo direktor salezijanskega don Boskovega izobraževalnega centra, preden je leta 1983 postal škof.

Škof Belo takrat ni bil le voditelj Katoliške cerkve v Vzhodnem Timorju, pač pa tudi narodni junak in svetilnik upanja za ljudi.

Škof Carlos Filipe Ximenes Belo takrat ni bil le voditelj Katoliške cerkve v Vzhodnem Timorju, pač pa tudi narodni junak in svetilnik upanja za ljudi, je pojasnil »Paulo«. Škof je zlorabil svoj položaj moči do dečkov, ki so živeli v skrajni revščini, vendar zaradi strahu in sramu o teh dogodkih doslej niso govorili. Škof je bil v svoji domovini znana in spoštovana osebnost. Leta 1996 je prejel Nobelovo nagrado za mir, ker si je med indonezijsko okupacijo Vzhodnega Timorja (1975-1999) neutrudno prizadeval za pravico do samoodločbe in popolno spoštovanje človekovih pravic.

Odpoved leta 2002

Po navedbah nizozemskega časnika so bile prve obtožbe proti salezijanskemu škofu vložene leta 2002. Istega leta je papež Janez Pavel II. sprejel njegov odstop s položaja apostolskega upravitelja v Diliju v Vzhodnem Timorju v skladu z drugim odstavkom 401. člena Zakonika kanonskega prava. V sklicevanju na odstavek 2 je bilo navedeno, da je odstop posledica bolezni ali drugih resnih težav. Takrat 54-letni škof je prošnjo za odstop utemeljil z zdravstvenimi razlogi.

Za škofa Bela danes velja omejitev gibanja, za kakršne koli spremembe mora zaprositi za dovoljenje Vatikana.

Najprej Portugalska, nato Mozambik

Januarja 2003 je škof Belo odšel iz Vzhodnega Timorja na Portugalsko. Junija 2004 se je kot duhovni pomočnik preselil v Maputo v Mozambiku, kjer se je posvetil tudi katehezi. Trenutno spet živi na Portugalskem. Po besedah Norberta Do Amarala, predsednika Škofovske konference Timorja, ki jih je prav tako povzel časnik De Groene, za prelata velja omejitev gibanja, za kakršne koli spremembe pa »mora zaprositi za dovoljenje Vatikana«.

Izjava vatikanskega tiskovnega urada

Predvsem glede zadnje točke se je oglasil direktor vatikanskega tiskovnega urada Matteo Bruni in posredoval nekaj pojasnil: »Kongregacija za nauk vere se je za primer prvič zanimala leta 2019. Zaradi obtožb o škofovem vedenju mu je kongregacija septembra 2020 naložila določene disciplinske omejitve. Med drugim so mu omejili svobodo gibanja in opravljanje službe, prepovedali prostovoljne stike z mladoletniki, razgovore in stike z Vzhodnim Timorjem.« Novembra 2021 so bili ti ukrepi »spremenjeni in dodatno zaostreni«: »V obeh primerih je škof ukrepe sprejel po uradni poti,« je dejal Bruni.

Odkar je na Portugalskem, ni prevzel nobene vzgojne ali pastoralne naloge v službi naše kongregacije.

Salezijanci »žalostni in zbegani«

Časnik De Groene je poleg žrtev zaslišal tudi ljudi, ki so škofa poznali in bili z njim v poklicnem stiku. Portugalska salezijanska provinca je sporočila, da so »z globoko žalostjo in osuplostjo« sprejeli novico o škofu Belu. Pristojni so poudarili, da škof Belo od prejema škofovskega posvečenja ni bil pod pristojnostjo salezijanske kongregacije in da ga je portugalska provinca v zadnjih letih sprejela »na zahtevo njegovih hierarhično nadrejenih«.

»Odkar je na Portugalskem, ni prevzel nobene vzgojne ali pastoralne naloge v službi naše kongregacije,« so zagotovili salezijanci. Portugalska provinca doslej ni vedela za obtožbe o zlorabah, ki so zdaj prišle v javnost.