Okoli petnajst kilometrov od središča Rima živi skupnost redovnic z vsega sveta. Tu so že od nekdaj, poroča spletni portal La Croix International, vendar se je v zadnjih desetletjih njihovo število z nekaj deset zmanjšalo zgolj na peščico.

Starejše članice, ki še vedno živijo v tej skupnosti na robu polja v italijanski pokrajini Lacij, pripovedujejo, kako so njihovo hišo z leti razdelili. En del upravlja združenje, ki sprejema begunce, v drugem je območna Karitas, v tretjem pa še vedno živijo sestre.

Že samo ob omembi sveta, ki obdaja baziliko svetega Petra, uradov rimske kurije, monsignorjev in vseh tamkajšnjih spletk, sestra na starem, oguljenem kavču v skupni sobi privzdigne nekoliko utrujeno obrv.

To je precej daleč od Vatikana. In že samo ob omembi sveta, ki obdaja baziliko svetega Petra, uradov rimske kurije, monsignorjev in vseh tamkajšnjih spletk, sestra v pogovoru s časnikarjem omenjenega spletnega portala na starem, oguljenem kavču v skupni sobi privzdigne nekoliko utrujeno obrv:

»Oh, me se raje od daleč izogibamo Vatikanu,« pove redovnica. Od daleč? »Da, to ni naš svet. Raje imamo majhne stvari, polje, medsebojno bližino … Podobno razmišljajo mnoge redovnice, ki živijo v Rimu.« V redovnih kurijah, nekakšnih svetovnih sedežih različnih verskih kongregacij ali celo v območnih skupnostih v Rimu te ženske, ki so svoje življenje posvetile Bogu, vestno skrbijo, da so ves čas ravno prav oddaljene od svetovnega središča katolištva.

Pomanjkanje žensk v Vatikanu je precej očitno: »V Vatikanu jih ni, ker si tega ne želijo.« 

In v Vatikanu je pomanjkanje žensk precej očitno. »V Vatikanu jih ni, ker si tega ne želijo,« je pojasnil dolgoletni diplomat v Rimu. »Imajo svoj svet. In raje delujejo na samem.«

Na obisku v baziliki sv. Petra. FOTO: Vatican Media