»Četudi je treba storiti še zelo veliko, je pomembno, da proaktivno skupaj iščemo učinkovite poti za udejanjanje dosedanjih dogovorov,« je po navedbah spletnega portala Vatican News zapisano v izjavi Svetega sedeža.

Sveti sedež ni zadovoljen z dosedanjimi rezultati na področju okoljevarstva.

Kar naj bi bilo storjeno doslej, se zdi, da Svetemu sedežu na zadošča: med 14-dnevno konferenco so se pokazale »različne luknje« na področjih omejevanja podnebnih sprememb, ukrepih za prilagajanje in njihovem financiranju. Za te tri vidike že predvidena sredstva pa so za dosego ciljev Pariškega sporazuma »temeljnega pomena«. Sveti sedež zato upa, »da bodo na COP26 dosegli dogovor o jasnem načrtu, s katerim bi te pomanjkljivosti čim hitreje odpravili, pri tem pa bi morale vodilno vlogo prevzeti industrijske države«.

Vatikan je ob tem pohvalil zavezo, ki so jo sklenile države, z naslednjimi besedami: »Ambiciozni načrti držav, da bodo naraščanje globalne povprečne temperature omejile na 1,5 °C pod predindustrijsko ravnijo in v ta namen dale na razpolago potrebna finančna sredstva, veliko obetajo in so dejansko nujno potrebne za preživetje najbolj ogroženih skupnosti.« Papež Frančišek je tudi v nedavnem pismu škotskim katoličanom pozval k odgovornejšemu ravnanju za dobrobit našega skupnega doma.

Kaj je v načrtu

Po navedbah medijev naj bi v skladu s trenutnim osnutkom sklepne izjave na COP26 oklestili toplogredne pline in zagotovili finančno pomoč najbolj ranljivim državam, ki se že soočajo s posledicami podnebnih sprememb, ki prinašajo hude nevihte, poplave, suše in podobno. Poleg tega naj bi črtali financiranje projektov, ki temeljijo na fosilnih gorivih. Izločanje podnebju škodljivih plinov naj bi do leta 2030 skrčili za 45 odstotkov, do sredine stoletja pa na ničlo, ter segrevanje zemlje omejili na 1,5 stopinje.

Izločanje podnebju škodljivih plinov naj bi do leta 2030 skrčili za 45 odstotkov, do sredine stoletja pa na ničlo.

Tudi obe največji »onesnaževalki« podnebja s toplogrednimi plini, Kitajska in Združene države Amerike, sta v Glasgowu dali skupno pobudo za okrepljeno ukrepanje na področju podnebnih sprememb, vendar po mnenju okoljevarstvenikov še nista predstavili zadovoljivih konkretnih ukrepov.

Kaj sledi na koncu?

Vprašljivo je, kaj bo na koncu dejansko zapisano v sklepni izjavi, predvsem pa, kako bodo ti sklepi udejanjeni. Glede tega so v Vatikanu še zapisali: »Delegacija Svetega sedeža upa, da bodo dokončne odločitve te konference navdihnili resnična zavest odgovornosti do sedanjih in prihodnjih rodov, pa tudi skrb za naš skupni dom, in da bodo te odločitve resnično odgovorile na krik zemlje in krik ubogih«. Na ta krik je že leta 2015 opozoril papež Frančišek v svoji okrožnici Hvaljen, moj Gospod.