Vatikan se bo na eni največjih svetovnih prireditev, kjer se predstavlja sodobna umetnost, posvetil vprašanju človekovih pravic in položaju družbeno izključenih oseb. Prvič v zgodovini bo dogodek obiskal tudi papež. Po besedah kardinala Tolentina de Mendonçe to »jasno kaže, da želi Cerkev utrditi ploden in tesen dialog s svetom umetnosti in kulture«.

Ne gledalci, temveč priče

Sveti sedež se bo v okviru jubilejnega, že 60. bienala od 20. aprila do 24. novembra predstavil v ženskem zaporu na otoku Giudecca. Naslov paviljona Z mojimi očmi opominja, kako pomembno je, da si vsak odgovorno prizadeva za družbeno, kulturno in duhovno sožitje. »Živimo v času, ki nam s prevlado digitalnih komunikacijskih tehnologij na daljavo vsiljuje čedalje bolj posreden človeški pogled, pri čemer obstaja nevarnost, da bo ta ostal ločen od resničnosti,« je dejal kardinal. Sodobnost »metaforizira pogled«, gledanje »z lastnimi očmi« pa nas neposredno vključi v resničnost: ne kot gledalce, temveč kot priče. Prav v tem se »religiozna izkušnja srečuje z umetniško«.

Glas tistih, ki nimajo glasu

Teolog, univerzitetni profesor in eden najizvirnejših sodobnih portugalskih književnikov kardinal Tolentino de Mendonça je spomnil, da »v letu, ko bienale praznuje 60. obletnico, mineva tudi 60 let, kar so v Benetkah prvič predvajali Pasolinijev film Evangelij po Mateju. Sozvočje med Pasolinijevimi temami in temo usmiljenja, ki izhaja iz 25. poglavja Matejevega evangelija, enega svetopisemskih besedil, ki jih je papež Frančišek najbolj komentiral in je močno povezan z glavnimi smernicami njegovega pontifikata«.

Kardinal je poudaril, da dela usmiljenja »niso teoretične teme«, ampak »konkretno pričevanje«, ki nas »zavezuje, da si zavihamo rokave in lajšamo trpljenje«. To velja tudi za umetnike. Zato je bila izbrana na videz nepričakovana lokacija, ki bo gostila vatikanski paviljon: ženski zapor na otoku Giudecca. Zamisel se je porodila ob papeževem nagovoru umetnikom 23. junija lani v Sikstinski kapeli: pozval jih je, naj ne pozabijo na uboge, tiste, ki živijo v izjemno težkih življenjskih pogojih, ki nimajo glasu, da bi bili slišani. Umetnike je povabil, naj »postanejo tolmači njihovega tihega klica«.

Povsod tujci

Zapor stoji na mestu nekdanjega samostana Convertite, zdaj pa je postal »simbolni kraj odnosa« med umetniki in zaporniki. Za umetnike, zapornice in obiskovalce bo pomenljiva izkušnja, da ob vstopu vanj prestopajo mejo, kar se ujema z glavno temo bienala Povsod tujci«. Kot delujoč zapor je Giudecca prostor s svojsko in zapleteno dinamiko, v katerem veljajo zelo drugačna pravila kakor v prostorih, ki jih sicer namenjamo umetnosti. Pravzaprav je za vstop potrebna rezervacija, kakor je elegantno pojasnila Chiara Parisi, ki skupaj z Brunom Racinom bdi nad razstavnim projektom. Ena »inovativnejših« izkušenj paviljona bo obsegala obisk kontingentnega prostora, kjer bo srečanje z umetniškimi deli potekalo brez možnosti filtriranja pogleda skozi objektiv pametnih telefonov in družabnih omrežij. Pri vhodu v zapor bo treba namreč vse naprave oddati, prav tako osebni dokument, na podlagi kazenske evidence pa bo obisk obiskovalcem lahko celo prepovedan. Chiara Parisi je v pogovoru za italijanski dnevnik Avvenire spregovorila tudi o skupni ustvarjalnosti umetnikov in zapornic, ki je že obrodila sadove. V zaporu so nastali dokumentarni film, pri katerem je sodelovalo približno 20 zapornic, in dela, navdihnjena z družinskimi fotografijami zapornic, ter pesmi, ki so jih te napisale.

Dialog je večglasje, pristno srečanje

Vatikanski paviljon soustvarjajo umetniki Maurizio Cattelan, Bintou Dembélé, Simone Fattal, Claire Fontaine, Sonia Gomes, Corita Kent, Marco Perego in Zoe Saldana, Claire Tabouret ter Hans Ulrich Obrist. Cattelanova upodobitev Janeza Pavla II. je leta 1999 sprožila številne kritike in zadrego; prefekt dikasterija za kulturo in izobraževanje ga vidi predvsem kot umetnika, ki se s svojo umetnostjo loteva tabujev: »Včasih so vprašanja, ki jih morda sprva ocenjujemo kot radikalna, načini rekonstrukcije videnja svetega. To je del srečanja Cerkve z umetniškim svetom, njegovimi kategorijami, njegovo logiko. Cerkev namreč od umetnikov ne pričakuje, da bodo takojšnji glasnik njenih vrednot in idej. Dialog je večglasje, pristno srečanje znotraj nepričakovanega.«

Vsekakor se zdi, da je tokratni paviljon Svetega sedeža med težje pričakovanimi dogodki jubilejnega bienala.

Tudi papež bo obiskal Benetke

V nedeljo, 28. aprila, bo papež med svojim šesturnim obiskom v Benetkah, ki bo potekal pod geslom Ostanite povezani v Kristusovi ljubezni, obiskal ženski zapor na otoku Giudecca in ob vatikanskem paviljonu pozdravil umetnike. Sledilo bo srečanje z mladimi in slovesna maša na Trgu svetega Marka ter osebna molitev ob grobu svetega Marka Evangelista, zavetnika Benetk in beneškega ljudstva. Na beneškem županstvu so obisk svetega očeta označili kot »uresničitev velikih sanj – trenutek, ki bo ostal zapisan v zgodovini mesta«.