Novi kardinali: 0

Prvič od leta 2014 papež Frančišek v letošnjem letu ni sklical konsistorija. Število kardinalov z volilno pravico se je tako po 80. rojstnem dnevu Italijana Angela Scole 7. novembra ustavilo na simbolni meji 120. Ta prag je papež Pavel VI. leta 1975 označil kot teoretično najvišjo mejo volilnega zbora, v zadnjih dvajsetih letih pa je postala minimum. Brez konsistorija bo število kardinalov z volilno pravico leta 2022 samodejno upadlo na 110, saj bo v novem letu kar deset kardinalov dopolnilo 80 let.

Margherita di Città di Castello (1287-1320). FOTO: Vatican Media

Kanonizacije: 1

Ritem beatifikacij in kanonizacij, ki se je po izbruhu koronaepidemije močno upočasnil, si leta 2021 še ni povsem opomogel. Leto 2020 je bilo po 27 letih prvo brez kanonizacije: letos pa je najvišjo čast oltarja s »kanonizacijo ekvipolente« dosegla le blažena Italijanka Margherita di Città di Castello (1287-1320). Izraz pomeni, da papež v nekaterih primerih – pogosto na podlagi starih utemeljitev – takoj prizna že obstoječe češčenje določenega svetnika in se tako odpove kanonizacijski slovesnosti. Dolg seznam »čakajočih svetnikov« pa se bo leta 2022 predvidoma precej skrčil: 15. maja bo za svetnike uradno razglašenih sedem blaženih, med katerimi sta tudi Francoza César de Bus in Charles de Foucauld. Drugi prihodnji svetniki so Indijec in štirje Italijani.

Papež na enem svojih potovanj. FOTO: Vatican Media

Papeževa potovanja v tujino: 3

Potem ko je papež Frančišek leta 2020 zaradi koronaepidemije »obtičal« v Vatikanu, je v letošnjem letu trikrat prestopil italijansko mejo in odpotoval v pet držav: Irak, Madžarsko, Slovaško, Ciper in Grčijo. Ko je sveti oče 5. marca poletel proti Iraku, je bil prvi papež v zgodovini, ki je kdaj stopil na iraška tla. Štiridnevni obisk je zaznamovalo predvsem srečanje z najvišjo avtoriteto šiitskega islama, ajatolo Alijem al-Sistanijem. Šest mesecev pozneje je Frančišek 12. septembra odpotoval v Budimpešto, kjer se je udeležil sklepne slovesnosti mednarodnega evharističnega kongresa, nato pa še na Slovaško, od koder se je 15. septembra vrnil v Rim. Zadnja pot v tujino ga je med 2. in 6. decembrom popeljala na Ciper in v Grčijo: v središču tega potovanja so bili begunsko vprašanje in odnosi s Pravoslavno cerkvijo.

Papež Frančišek in s. Nathalie Becquart. FOTO: Vatican Media

Imenovanje žensk na pomembne položaje v kuriji: 6

Leto 2021 je leto Frančiškovega pontifikata z doslej največ imenovanji žensk na visoke položaje v Vatikanu. Najprej je s. Nathalie Becquart imenoval za podtajnico škofovske sinode in s tem prvič v zgodovini dal ženski priložnost za glasovanje na sinodi. Zgodovinskega pomena je tudi imenovanje s. Alessandre Smerilli, četudi začasno, na položaj tajnice kakega dikasterija v rimski kuriji, in sicer Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju.

Novembra je s. Raffaello Petrini imenoval za glavno tajnico governatorata Vatikanske države, s čimer je redovnica postala prva »številka 2« ženskega spola v vatikanski upravi, na položaju, ki so ga doslej zasedali škofje. med pomembnimi imenovanji žensk so še Catia Summaria na prizivnem sodišču Vatikanske države, s. Nuria Calduch-Benages kot tajnica Papeške svetopisemske komisije in Charlotte Kreuter-Kirchhof kot namestnica koordinatorja gospodarskega sveta.

Motu proprij: 8

Papež Frančišek je v letošnjem letu izdal osem motu proprijev (odloki, ki jih podpiše papež sam) o različnih temah, od financ do duhovnosti. Frančišek je od izvolitve na papeški položaj leta 2013 na leto v povprečju izdal pet tovrstnih dokumentov, kar pomeni, da je na tem področju »najproduktivnejši papež« od začetka 20. stoletja.

Eden pomembnejših motu proprijev v letošnjem letu je Traditionis custodes, objavljen 16. julija, s katerim je sveti oče želel spodbuditi in ohraniti edinost vesoljne Cerkve, zato je omejil obhajanje tradicionalnih bogoslužij v predkoncilski obliki. Pomemben motu proprij je bil objavljen tudi 30. aprila: ta vatikanskemu pravosodju omogoča tudi sojenje kardinalom in škofom, kar je odprlo vrata za obtožbo proti kardinalu Angelu Becciuju, ki je vpleten v finančni škandal z londonsko nepremičnino. Nazadnje pa je v veljavo stopila še posodobljena VI. knjiga Zakonika cerkvenega prava, ki med drugim natančneje opredeljuje kazni v primerih spolnih zlorab mladoletnih.

Papež v bolnišnici. FOTO: Vatican Media

Bivanje v bolnišnici: 10 dni

Papež Frančišek je julija letos deset dni preživel na vatikanski kliniki Gemelli v Rimu, kjer so mu opravili zahtevno operacijo na črevesju. Operiran je bil 4. julija, 14. julija pa se je vrnil v Vatikan. Poseg je bil izveden v polni narkozi, papež pa je pozneje v pogovoru za španski radio povedal, da so mu odstranili 33 centimetrov črevesja.

Čeprav je Frančišek v letošnjem letu postal dvanajsti najstarejši papež v zgodovini, se je po zahtevni operaciji odpravil še na dve apostolski potovanji v tujino. Argentinski zdravnik in časnikar Nelson Castro, ki je napisal knjigo o papeževem zdravju, je zagotovil, da se je njegov rojak med srečanjem v letošnjem oktobru zelo dobro počutil.

Sodni proces v Vatikanu. FOTO: Vatican Media

Obtoženi: 10

Po štirih letih preiskav je sodišče v Vatikanu v letošnjem juliju začelo obširni sodni proces v primeru londonske nepremičnine, pri katerem je šlo za hude nepravilnosti v finančnih naložbah vatikanskega državnega tajništva. Zaradi domnevne vpletenosti v omenjene posle je bilo pred sodišče povabljenih skupno deset oseb, med njimi tudi kardinal Angelo Becciu, nekdanja papeževa desna roka na državnem tajništvu. Prvič v zgodovini Vatikana kardinalu sodijo na tamkajšnjem civilnem sodišču.

Med drugimi obtoženimi so nekateri zaposleni na državnem tajništvu, bančniki in člani finančnih delovnih teles v Vatikanu, in ženska po imenu Cecilia Marogna, ki jo povezujejo tudi s Slovenijo. Sodišče je v omenjenem primeru doslej zasedalo petkrat, vendar je postopek še vedno v fazi sodne preiskave. Poleg tega so bile štiri osebe začasno izločene iz postopka, prihodnje leto pa jih sodišče lahko znova povabi k sodelovanju.

Kardinali, zboleli za covidom-19: 13

V letošnjem letu se je s koronavirusom okužilo veliko število cerkvenih dostojanstvenikov. Najmanj trinajst med njimi je tudi zbolelo za koronavirusno boleznijo, s čimer se je število kardinalov, ki so zboleli od izbruha epidemije, zvišalo na 22. Od teh je bilo enajst kardinalov z volilno pravico. Trije so za posledicami koronavirusne bolezni umrli, med njimi en volilec; pokojni so brazilski kardinal Eusebio Oscar Scheid, venezuelski kardinal Jorge Urosa Savino in brazilski kardinal José Freire Falcao. Skozi vse leto je papež Frančišek vedno znova spodbujal k cepljenju proti koronavirusni bolezni in celo izjavil, da je cepljenje »dejanje ljubezni do bližnjega«.

Avdienca v Vatikanu. FOTO: Vatican Media

Sredine kateheze: 41

V letošnjem letu je papež Frančišek med sredinimi splošnimi avdiencami predstavil 41 katehez. Verniki, ki so se udeležili avdienc, so doživeli nekaj presenečenj: junija 2021 je papeža obiskal »Spiderman«, oktobra pa je k Frančišku na oder pristopil deček s posebnimi potrebami, ki si je zaželel belega papeškega pokrivala.

Papež je v katehezah obravnaval različne teme: molitev in pismo apostola Pavla Galačanom, nazadnje pa je spregovoril še o Jezusovem redniku sv. Jožefu.