Zgodovinski prostori so za današnjim dnem dostopni širši javnosti, za vodene oglede pa bodo skrbele redovnice, so po navedbah spletnega portala Vatican News sporočili z rimskega vikariata.

Obiskovalcem bo na ogled deset dvoran, papeške sobane, zasebna papeška kapela in zgodovinske stopnice, ki vodijo v lateransko baziliko. Muzejski prostori skupno obsegajo okoli tri tisoč kvadratnih metrov površine, Vatikan pa je stavbo pred odprtjem temeljito prenovil. Med drugim bo na ogled tudi miza, za katero so bili 11. februarja 1929 podpisani lateranski sporazumi.

Obiskovalcem bo na ogled tudi miza, za katero so bili 11. februarja 1929 podpisani lateranski sporazumi.

V palačo bo naenkrat smela vstopiti skupina največ tridesetih obiskovalcev, še sporočajo z rimskega vikariata. Spremstvo skupin so prevzele sestre misijonarke Božjega razodetja, ki v Rimu že dlje časa nudijo vodene umetnostno-kulturne in verske oglede.

Papež Frančišek je v letošnjem februarju z dopisom svojemu vikarju kardinalu Angelu De Donatisu naročil odprtje Lateranske palače za javnost. Kot je poudaril kardinal De Donatis, se v Rimu »resnično zavedajo globokega pomena tega kraja« in po njegovem mnenju bi bila »škoda, če ti prostori ne bi bili dostopni javnosti, kajti tovrstne dobrine je treba deliti, treba jih je ponuditi drugim. Janez XXIII. je bil tem prostorom izredno naklonjen in je želel celo bivati v Lateranski palači. Papež Frančišek pa že dlje časa vse svoje dokumente podpisuje v Lateranu, da bi poudaril zgodovinski pomen tega kraja, škofovske katedre v Rimu.«

Lateranska bazilika FOTO: Vatican Media

Muzej že do leta 1970

Cerkveni kompleks v današnji obliki izhaja iz 16. stoletja in je bil že v letih med 1844 in 1970 v uporabi kot muzej. Zbirke iz lateranskega muzeja, med njimi več sto antičnih kipov, po naročilu papeža Janeza XXIII. hranijo v Vatikanskih muzejih.

Zbirke iz lateranskega muzeja po naročilu papeža Janeza XXIII. hranijo v Vatikanskih muzejih.

Zgodovina Laterana sega v obdobje cesarja Konstantina. Po njegovi zmagi nad Maksentijem pri Milvijskem mostu leta 312 je cesar tedanjemu papežu Melkijadu podaril ozemlje, ki se je imenovalo po prejšnjem lastniku, rodbini Lateran. Na tem območju so postavili papeški sedež in škofovsko cerkev. Okoli tisoč let, do papeškega izgnanstva v Avignon, je Lateran služil kot papeška rezidenca. Po vrnitvi iz Avignona leta 1377 je na drugem bregu Tibere, v Vatikanu nad grobom sv. Petra, nastalo novo bivališče in sedež papežev.