Na vatikanskem tiskovnem uradu so danes predstavili leto družine, ki ga začenjamo jutri, na praznik sv. Jožefa, sovpada pa tudi s peto obletnico izdaje apostolske spodbude Radost ljubezni. Kardinal Kevin Farrell, prefekt Dikasterija za laike, družino in življenje, ki je tudi nosilec leta družine, je po navedbah Radia Vatikan dejal, da svetu predstaviti Božji načrt o družini pomeni vir veselja in upanja. Izpostavil je, da družine potrebujejo pastoralno oskrbo in predanost, ter spregovoril o pastoralni prenovi, povezani z večjim sodelovanjem, spremembo miselnosti in formacijo.

»Zaradi razmer ob še vedno trajajoči epidemiji na mednarodni ravni smo zaskrbljeni, veliko ljudi trpi, vendar nas trpljenje ne sme ohromiti. Nasprotno, ravno v tem posebno času zbeganosti smo kristjani poklicani, da smo za ves svet priče upanja. K poslanstvu Cerkve namreč sodi, da je vedno oznanjevalka vesele novice evangelija,« je povedal prefekt Dikasterija za laike, družino in življenje, kardinal Kevin Farrell, in spomnil, da se apostolska spodbuda Radost ljubezni začne ravno s temi besedami: »Krščansko oznanilo o družini je zares vesela novica«. Zato je primerno, da »celotno pastoralno leto posvetimo krščanski družini, kajti predstaviti svetu Božji načrt o družini je vir veselja in upanja; zares je vesela novica«.

Epidemija je pustila težke posledice milijonom oseb. Toda ravno družina, čeravno močno prizadeta pod različnimi vidiki, je znova pokazala svoj obraz »varovalke življenja«, kar je bil tudi sv. Jožef. »Družina za vedno ostaja 'varovalka' naših najbolj pristnih in izvornih odnosov, ki se rojevajo iz ljubezni in nam pomagajo zoreti kot osebe,« je pojasnil kardinal Farrell.

Cerkvena navodila je treba poznati, jih sprejeti in spremeniti v prakso

Po kardinalovih besedah peta obletnica izdaje Radosti ljubezni predstavlja spodbudo za vso Cerkev, da vzame v roke ta pomemben dokument, ki je rezultat dolge sinodalne poti. »Leto družine je dragocena priložnost, da zorijo sadovi te poti, ne samo v različnih cerkvenih kontekstih, ampak tudi v samih družinah,« je prepričan kardinal. Cerkvena navodila je namreč treba poznati, jih sprejeti in spremeniti v prakso. »V tem letu imamo torej priložnost, da vsem bolje predstavimo bogastvo apostolske spodbude, ki vsebuje besede poguma, spodbude, premišljevanja, v širšem smislu pa tudi predloge za pastoralne poti, tudi praktične.«

»Družine potrebujejo pastoralno oskrbo in predanost,« je zatrdil kardinal Farrell. V običajni pastorali smo pri mnogih vprašanjih še vedno na začetni stopnji, pri čemer je kardinal spomnil na spremljanje parov in družin v stiski, na podporo oseb, ki so ostale same, na revne in razkrojene družine. »Mnogim družinam je treba pomagati, da v trpljenju življenja odkrijejo navzočnost Kristusa in njegove usmiljene ljubezni. To leto je zato priložnost, da dosežemo družine, ki se čutijo same, soočene s svojimi težavami, da bi jih spremljali, jim prisluhnili in začeli pastoralne pobude, ki bi jim pomagale gojiti njihovo vsakdanjo ljubezen.«

Trije vidiki družinske pastoralne prenove

Kardinal Farrell je izpostavil še pomen »pastoralne prenove« na področju družinske pastorale in nakazal tri vidike. Na prvo mesto je postavil potrebo po večjem sodelovanju: »Tudi na področju družinske pastorale se Cerkev mora naučiti deliti izkušnje, ki so se skozi leta pokazale rodovitne in so uspele ponesti oznanilo evangelija v življenje zakoncev in družin.«

Drugi vidik pastoralne prenove se nanaša na spremembo miselnosti, kar pomeni, da na družine ne bi gledali kot na navaden »objekt« pastorale, ampak kot »subjekt«. »Družine so polne potencialov in darov za vso družbo in za Cerkev, zato jih je treba priznati in jih dejavno vključiti kot protagonistke redne pastorale v župnijah in škofijah. Pomemben vidik tega protagonizma družin je njihov živeti zgled. Neredko se odlikujejo po dejstvu, da predstavljajo živeto vero, so živeta kateheza.«

Kot tretji vidik pa je kardinal navedel oblikovanje formatorjev, torej tistih, ki opravljajo pastoralno delo z družinami, začenši z bodočimi duhovniki (od semenišča dalje), pa vse do laikov in družin, ki se posvečajo temu apostolatu. Formatorji morajo družinam pokazati, kako milost, ki izvira iz zakramenta svetega zakona, lahko odgovori na izzive praktičnega življenja, ne abstraktno, ampak v konkretnih okoliščinah, ki jih živimo znotraj različnih kultur in zemljepisnih območij po vsem svetu.