To je že tretje podaljšanje sporazuma, ki je bil sklenjen 22. septembra 2018: dokument, katerega natančno besedilo ostaja zaupno, je odprl zgodovinsko poglavje v odnosih med Svetim sedežem in Ljudsko republiko Kitajsko ter v sami Cerkvi na Kitajskem, saj je vsem škofom omogočil polno hierarhično občestvo s papežem. Po prvem podpisu je veljal dve leti, nato pa je bil podaljšan v letih 2020 in 2022. Zdaj sta se obe strani »po ustreznem posvetovanju in oceni« očitno dogovorili, da se obdobje veljavnosti podvoji, poroča spletni portal Vatican News.

Nekaj ur pred tem je o podaljšanju poročal tudi časnik China Daily, ki ga nadzira vlada v Pekingu, pri čemer se je skliceval na tiskovnega predstavnika kitajskega zunanjega ministrstva Lin Jiana.

Kitajski katoličani. FOTO: Vatican Media

»Nadaljevanje spoštljivega in konstruktivnega dialoga«

V današnji izjavi za javnost je poudarjena tudi trajna želja Svetega sedeža, da bi »nadaljevali spoštljiv in konstruktiven dialog« z Ljudsko republiko Kitajsko. Ta po njihovih besedah služi »razvoju dvostranskih odnosov v korist Katoliške cerkve v državi in celotnega kitajskega ljudstva«.

Začasni sporazum je končal desetletja škofovskih posvečevanj na Kitajskem brez papeževega soglasja, kar je v zadnjih šestih letih privedlo do korenito spremenjenega scenarija. Odtlej je bilo imenovanih in posvečenih okoli deset škofov, Peking pa je uradno priznal javno vlogo nekaterih prej nepriznanih škofov.

O novem sodelovanju med drugim priča navzočnost škofov iz celinske Kitajske na sinodah v Vatikanu ter drugih srečanjih v Evropi in Ameriki, navzočnost mladih na lanskem svetovnem dnevu mladih v Lizboni, pa tudi splošna udeležba kitajskih vernikov na apostolskih potovanjih papeža Frančiška na Vzhod v zadnjih letih.

Vatikan in Peking ne vzdržujeta diplomatskih odnosov od leta 1951, ko je Mao iz države izgnal zadnjega vatikanskega diplomata.

Kljub sadovom številne kritike

Kljub nekaterim vidnim sadovom je sporazum deležen številnih kritik: po mnenju mnogih ne izboljšuje življenja kitajskih katoličanov, poleg tega pa naj bi bili pripadniki t. i. podzemne Cerkve, ki ni pod nadzorom Pekinga, še bolj odrinjeni na rob družbe.

Leta 2015 je nekdanji škof Hongkonga, kardinal Joseph Zen Ze-kiun, obtožil Vatikan naivnosti do kitajske diktature, tri leta pozneje pa je spregovoril o »neverjetni izdaji« podzemnih kristjanov s strani Vatikana; papež in Vatikan sta po kardinalovem mnenju s sporazumom z režimom v Pekingu škodovala svoji moralni avtoriteti.

Vatikan in Peking ne vzdržujeta diplomatskih odnosov od leta 1951, ko je Mao iz države izgnal zadnjega vatikanskega diplomata. Sveti sedež si že več let prizadeva za zbližanje s Pekingom.