Donacija za Ukrajino TUKAJ.

Kardinal je izpostavil Jezusove besede iz govora na gori: »Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovali se bodo Božji otroci« (Mt 5,9). Kot je pojasnil, je mir lastnost samega Boga, navaja Radio Vatikan. Bogoslužja v vatikanski baziliki so se udeležili tudi nekateri veleposlaniki in člani diplomatskega zbora, akreditiranega pri Svetem sedežu.

Udeleženci bogoslužja so se po Parolinovih besedah zbrali, da bi Boga prosili za dar miru v Ukrajini in za pomoč, da bi vsak človek dobre volje postal delavec za mir. Kardinal je spomnil na besede papeža Frančiška, ki je glede drame v Ukrajini poudaril, da »ne gre zgolj za vojaško operacijo, temveč za vojno, ki seje smrt, uničenje in revščino«.

FOTO: Vatican Media

Od križa k svetlobi

Kardinal Parolin je v ospredje postavil dve vrsti logike, dve vrsti »slave«: Božja slava gre prek križa, slava ljudi pa išče posvetni uspeh in moč. Od tega dvojnega pojmovanja slave je po kardinalovih besedah odvisna zgodovina celotnega sveta: »Ena slava vodi v smrt, praznino in nič, čeprav se zdi nasprotno; druga pa je slava, za katero se zdi, da je poražena in premagana, ki pa vodi v vstajenje in življenje.« Prek križa pridemo so svetlobe in slave.

Ali ne mislite, dragi bratje in sestre, da bi počasi izginili vsi spori na zemlji, če bi zares postavili v prakso Jezusove besede in njegov zgled?

Mir, ki nas ga uči Bog

Jezus nam pravi, da kdor hoče biti velik, mora postati majhen, in kdor hoče biti prvi, naj postane ponižen služabnik drugih, po zgledu njega, ki ni prišel, da bi se mu služilo, ampak da bi služil in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge. V teh besedah vidimo »veličino Boga, kar je v bistvu služenje«. »Ali ne mislite, dragi bratje in sestre, da bi počasi izginili vsi spori na zemlji, če bi zares postavili v prakso Jezusove besede in njegov zgled? Ne mislite, da bi umolknilo orožje in da se ga ne bi smelo niti izdelovati, če bi vsaj malo poslušali povabilo našega Gospoda?« Mir, ki nas ga uči Bog, je namreč sestavljen iz odnosov, v katerih se ne zasužnjuje in ne bojuje, ampak se služi in si pomaga, se skupaj osvobaja in raste, in sicer na način, da obstajamo drug za drugega.

FOTO: Vatican Media

Pogoji za gradnjo miru

Vsaka vojna ima svoj izvor v »globokem neravnovesju, ki je ukoreninjeno v človekovem srcu«, problem pa ni samo političnega ali gospodarskega značaja, temveč predvsem duhovnega. Pod površjem globalnih nemirov namreč najdemo temeljna duhovna vprašanja, ki jih lahko razumemo zgolj z vidika teološko celostnega pogleda na stvarnost in poglobljeno analizo človeškega srca. »Vernik s svojo besedo in s svojim življenjem pričuje, da Božja slava ne pomeni zatirati, ampak ravno nasprotno. Gre za slavo, ki svet napolni z lepoto, dobroto, ki daje življenje in gradi mir,« je izpostavil kardinal Parolin.

»Svoj mir vam dajem«

Mir je Gospodova zapuščina, je spomnil vatikanski državni tajnik. Med zadnjo večerjo, preden je daroval svoje življenje na križu za spravo in odrešitev vsake osebe, je Jezus svojim apostolom in vsem nam rekel: »Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši« (Jn 14,27). Jezusov učenec zato nikoli ne izgubi upanja, je pojasnil kardinal: »Kdor zares ljubi Kristusov mir, kdor sredi tisočih ovir in nasprotovanj pričuje, kdor v molitvi vsak dan prosi Gospoda, naj kraljuje mir, ta dejansko prispeva, vsaj malo, da je zemlja bolj usmiljena in bolj človeška.«

Usmiljeni Bog, potolaži ranjena srca mnogih svojih otrok, osuši solze vseh, ki so v preizkušnji.

Ob koncu nagovora je Parolin povabil k molitvi »z žalostnim srcem zaradi tega, kar se dogaja v Ukrajini«, ter ponovil poziv papeža Frančiška: »Naj umolkne orožje! Bog je na strani delavcev za mir, ne s tistimi, ki posegajo po orožju.« Zaključil je s prošnjo k Jezusu, Knezu miru, naj se ozre na svoje otroke, ki vpijejo k njemu: »Pomagaj nam zgraditi mir, obvarovati naš jezik hudega in naše ustnice laži, odvrni od našega srca nemir in usmeri ga k dobremu. V človeku navdihni željo po miru in razsvetli misli, da bomo sledili potem sprave. Usmiljeni Bog, potolaži ranjena srca mnogih svojih otrok, osuši solze vseh, ki so v preizkušnji.«

Prošnje v ruščini, ukrajinščini in poljščini

Prošnje vernikov po kardinalovem nagovoru so bile izrečene v več jezikih. V ruščini so prosili za voditelje narodov, naj jih Gospod zgodovine podpira v prizadevanju za izgradnjo skupnega dobrega in jih opogumlja v iskanju sloge in miru«, v ukrajinskem jeziku pa se je molilo za vse, »ki so preizkušani v vojni, predvsem za žrtve in ranjene, za vse, ki so izgubili svoje domove, za razseljene, za otroke, ostarele in osamljene osebe; naj jim Gospod podari upanje in tolažbo«. V poljščini so prosili »za vse osebe dobre volje, ki si prizadevajo delati za mir in bratsko sobivanje, predvsem za tiste, ki pomagajo zagotoviti pomoč in tolažbo beguncem«.