Nove raziskave o cerkveni finančni politiki v drugi svetovni vojni kažejo na večjo bližino Vatikana nasprotnikom Hitlerjeve Nemčije kot je bilo razumljeno doslej. Po raziskovalnem delu britanske zgodovinarke Patricie M. McGoldrick z Univerze v Londonu sodeč je vatikanska premoženjska uprava med leti 1941 in 1943 iz okupirane Evrope v Združene države Amerike nakazala večje vsote denarja in jih tam delno vložila v različne naložbe, kot je poročal vatikanski časnik 'L'Osservatore Romano'. Govora je o več milijonih ameriških dolarjev v vrednostnih papirjih, zlatu in drugih oblikah premoženja. S tem je Vatikan nudil znatno podporo zahodnim zaveznikom v njihovem boju proti nacionalsocialistom.

Pri časniku se sklicujejo na članek McGoldrickove, ki je bil objavljen že decembra lani v ugledni znanstveno-strokovni reviji 'The Historical Journal' na univerzi v Cambridgeu, vendar je bil šele v teh dneh deležen večje pozornosti. Zgodovinarka je za svojo raziskavo med drugim uporabila tudi doslej nepoznane dokumente britanske tajne službe.

Od leta 1929 je bil na čelu finančne uprave Svetega sedeža bankir Bernardino Nogara (1870-1958), ki je nadzoroval tudi finančne transakcije med drugo svetovno vojno. Nogara je s svojimi sodelavci pravočasno vzpostavil tesne vezi med vatikanskimi premoženjskimi oblastmi in vatikansko banko IOR ter velikimi ameriškimi in britanskimi bankami. Iz tega se je razvilo odlično sodelovanje tudi s stališča ameriških finančnikov, ki so v času vojne Vatikanu spregledali siceršnje običajne omejitve pri sklepanju finančnih poslov.