Pri Vatikanski založbi je izšla knjiga z naslovom Vdor ljudskih gibanj: Rerum Novarum našega časa (La irrupcion de los movimientos populares: Rerum Novarum de nuestro tiempo). Predgovor je napisal papež Frančišek, v njem pa izpostavlja pomembno vrednost in izzive na stotine združenj, ki se borijo proti družbenemu izključevanju.

Knjiga o ljudskih gibanjih bo predstavljena septembra, pripravila pa jo je Papeška komisija za Latinsko Ameriko. V njej so zbrani govori s svetovnih srečanj zadnjih petih let, na katerih se je zbralo na tisoče predstavnikov ljudskih gibanj z različnih delov ameriške celine. Med avtorji sta tudi kardinal Peter Turkson in jezuit p. Michael Czerny.

V predgovoru papež Frančišek spomni na mnoge, ki živijo na ozemeljskih obrobjih in na robu preživetja in ki ne predstavljajo zgolj enega dela prebivalstva, h kateremu je treba pristopiti kot Cerkev, ampak so »seme, veja, ki bo kakor gorčično zrno rodila mnogo sadu«. Papež jih razume kot »vzvod za veliko družbeno preobrazbo«. Te osebe niso nedejavni akterji ali navadni prejemniki socialne pomoči, ki se morajo predati premišljevanju načina, kako elite urejajo svetovni red, temveč so dejavni protagonisti, dejavniki prihodnosti človeštva, kjer »miroljuben upor« računa na papeževo solidarnost.

Frančišek v tem nadnacionalnem in medkulturnem značaju socialnih gibanj prepoznava »poliedrični model«, na katerega se sklicuje tudi v svoji apostolski spodbudi Veselje evangelija. Kot pravi, gre za družbeni vzorec, ki temelji na kulturi srečanja.

Ta množičnost gibanj, ki je s svojim prizadevanjem za pravičnost v knjigi lepo prikazana, »predstavlja pomembno družbeno različico, globok krik, protislovno znamenje, upanje, da se lahko vse spremeni«. Njihov način vztrajanja v prevladujočem svetu s pričevanjem o delu in trpljenju jih razkriva kot »stražarje boljše prihodnosti«.

Človeštvo se danes sooča z epohalno spremembo, ki jo zaznamujejo strah, ksenofobija in rasizem. Papež pri tem zagotavlja, da »ljudska gibanja lahko pomenijo vir moralne energije za poživitev naših demokracij«. V globalni družbi, ranjeni z ekonomijo, ki je vedno bolj oddaljena od etike, lahko te socialne stvarnosti delujejo kot protistrup za populizme in za »politiko spektakla«, kajti vpeljujejo čut za državljansko soudeležbo s pozitivno zavestjo. Gre za posledico pospeševanja »moči nas«, ki se zoperstavlja »kulturi jaza«.

Ob koncu sveti oče izpostavi človeško delo kot eno od svetih pravic, ki jo je treba varovati pri vsaki osebi. Pred neoliberalnimi in neodržavnimi trditvami, ki dušijo in zatirajo ljudi pri njihovih delovnih izkušnjah, Frančišek izpostavlja »novi humanizem, ki naredi konec nepismenosti sočutja ter postopnemu mrku kulture in ideje o skupnem dobrem«.

Vir: Radio Vatikan / Kathpress
Foto: Vatican Media