Kot vsako leto bo tudi letos na veliki petek, 14. aprila, nabirka za Sveto deželo. Ob tej priložnosti je kardinal Leonardo Sandri, prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve, na škofe vesoljne Cerkve naslovil pismo, v katerem spominja, da so sveti kraji naše vere »otipljivo pričevanje« dogodka vstajenja, ki je spremenil zgodovino človeštva in jo odprl za novo upanje.

Papež Frančišek je junija lani med zasedanjem Združenja organizacij za pomoč vzhodnim Cerkvam (ROACO) opozoril ne le na pomen navzočnosti Cerkve v Sveti deželi, ampak tudi vzdrževanja svetih krajev in svetišč, kar je mogoče tudi zahvaljujoč vsakoletni nabirki na veliki petek.

Živeti krščansko vero na Bližnjem Vzhodu danes še zdaleč ni lahko, zatrjuje kardinal Sandri. Zlasti ne v Iraku, Siriji in Egiptu, kjer se izkuša »ekumenizem krvi«, na katerega večkrat spomni sveti oče. Ljudje se morajo vsakodnevno boriti proti skušnjavi, da bi zapustili svojo zemljo ali celo svojo vero. Tudi v drugih državah na tem območju so kristjani pogosto podvrženi različnim oblikam zatiranja in diskriminacije, ki ogrožajo njihove življenjske pogoje. Ohranjati »živo« upanje v takšnih položajih je težko, obenem pa zelo pomembno. Kristjani na Bližnjem Vzhodu morajo občutiti podporo in bližino celotne Cerkve. Nabirka, torej konkretna finančna pomoč, skupaj z nenehno molitvijo za vernike v tistih krajih, po Sandrijevih besedah predstavlja vez bratstva.

S pomočjo velikodušnosti celotne Cerkve pa tamkajšnje katoliške skupnosti lahko tudi same konkretno pomagajo ubogim in trpečim, ne glede na etnično ali versko pripadnost. Primeri tovrstne pomoči so pastoralne službe v župnijah, ki posebno pozornost namenjajo revežem, šole kot kraji srečevanj med kristjani in muslimani, kjer se lahko skupaj pripravlja prihodnost spoštovanja in sodelovanja, bolnice in ambulante, sirotišnice in zbirni centri, ki sprejemajo vse, ki so v stiski, begunce, osebe vseh starosti in verstev, kogarkoli je prizadela grozota vojne.

Za vitalnost Cerkve v Sveti deželi so velikega pomena tudi romanja. Najmanj 30 % krajevnih krščanskih skupnosti živi zahvaljujoč prisotnosti romarjev. Prefekt vatikanskega dikasterija na koncu k temu dodaja, da potovanje po Kristusovih sledeh ne omogoča le preroda vere in vnovičnega odkritja lastnih izvorov, temveč je tudi sredstvo nove evangelizacije.

Vir: Radio Vatikan
Foto: splet / Wikipedia