Kot je uvodoma dejal minister Simoniti, je s tem, ko se je srednji vek začel prelamljati v novoveško obdobje, nastopila doba, »v kateri se je evropska kultura odpravila proti modernosti, proti današnjemu stanju. Države so začele dobivati novo obliko in vsebino, vojske in vojne so dobile nove poudarke in vse večje razsežnosti, odpirala so se nova geografska in miselna obzorja.«

Slovenskemu narodu prizaneseno

»V burnem političnem, vojaškem, gospodarskem in kulturnem vrenju je bilo slovenskemu prostoru prizaneseno z velikimi vojnami, a doživljal je vse tiste posebnosti, ki jih je prinesla nova doba. Reformacija je odprla duhovno pot uveljavitvi slovenščine ter s tem tudi uveljavljanju, krepitvi in utrditvi kulturne, narodne in nacionalne samobitnosti.« Ob tem je izpostavil pomen Lutrovega mlajšega sodobnika Primoža Trubarja. »S Katekizmom in Abecednikom je ustvaril knjižni jezik, ki je bil vsem razumljiv in dostopen, s tem pa je kot protestantski duhovnik približal vernikom božjo besedo.«

Vsem Slovencem milost, mir, usmiljenje in pravo spoznanje Boga po Jezusu Kristusu! (prve slovenske besede v prvi slovenski knjigi, ki jih je leta 1550 zapisal Primož Trubar)

 V Krškem delovala Adam Bohorič in Jurij Dalmatin

Minister je spomnil, da je v Krškem kot vodja lastne šole sredi 16. stoletja deloval Adam Bohorič, prvi slovenski protestantski šolnik in prvi slovničar slovenskega jezika. »Iz njegovega dela pri reviziji Biblije je nastala prva slovnica slovenskega jezika Arcticae horulae, s katero je dal Bohorič slovenskemu knjižnemu jeziku trdno ogrodje in prvo teoretično potrditev njegovega obstoja. In v Krškem se je pri Bohoriču šolal Jurij Dalmatin, ki je dokončal celoten prevod Biblije, ki je izšla v Wittenbergu z letnico 1584 in bila potem prinesena v domovino. Prevod Biblije pomeni vrh slovenske protestantske književnosti in edinstveno delo na vsej kulturnozgodovinski razvojni poti slovenstva.«

»Slovenski jezik je živ, odprt do novosti«

Naš knjižni jezik se je rodil v turbulentnem času iz duhovnih globin Primoža Trubarja, je nadaljeval minister in poudaril: »Ta jezik je danes živ, odprt do novosti, razvija se v duhu ustvarjalnosti, to je jezik, ki se kaže kot neizčrpen vir čustvene, duhovne in miselne kondicije njegovih govorcev. Prav to izraža tudi obeležje, ki smo ga postavili kot samostojna država v Bruslju, ko smo pred trinajstimi leti predsedovali Svetu Evropske unije, tako kot mu predsedujemo danes. Na obeležju je izpisan Prešernov verz »žive naj vsi narodi« v vseh uradnih jezikih držav Evropske unije.«

Dan reformacije je kot slovenski državni praznik uveljavljen že od leta 1992, in sicer ne le kot praznik slovenske duhovne omike in kulture, temveč tudi kot dan slovenske narodnostne identitete.

Nastopajoči

V programskem delu državne proslave so sodelovali: igralec Vojko Zidar, članice in člani srednjeveške plesne skupine KUD Galiarda, članice in člani instrumentalne zasedbe GITA, članice in člani vokalne zasedbe Ingenium Ensemble in srednjeveški tiskarski mojster Janez Rozman, so sporočili organizatorji.

Posnetek prireditve

Na dan reformacije, v nedeljo, 31. oktobra, bo posnetek prireditve na ogled na 1. programu TV Slovenija, ob 20. uri.