Že od malega nas učijo, da je lepo, če smo skromni in se ne hvalimo, kaj vse delamo. S tem se seveda popolnoma strinjam in gotovo ne cenim ljudi, ki so polni samohvale. Misel, naj bo naša dobrota znana vsem ljudem, pa zasledimo tudi v Svetem pismu in je prav, da o tem tudi razmišljamo. To sploh ne pomeni, da se bomo hvalili okrog, kaj vse smo naredili, ampak da tisto dobro ostane vidno vsem ljudem. Tako je to lahko tudi dobra spodbuda za nekoga drugega, da tudi naredi kaj takega.

Zato je prav, da o tem slišimo, beremo v medijih, da se o tem pogovarjamo. Zase vem, da sem zelo vesela, ko kje preberem, kaj vse so ljudje pripravljeni narediti brez plačila, mnogi tudi tako tiho in neopazno, da komaj zaznamo, kdo je vse to naredil. Vedno znova takšne ljudi občudujem in sem vesela tudi, da živijo med nami. Pa tudi veliko več jih je, kot se nam v prvem hipu zdi. Mnogi to delajo v okviru organiziranega prostovoljnega dela, na primer v okviru Karitas ali kakšne druge takšne organiza...