V nekaterih pogledih je francoska karmeličanka morda bližje današnjim sodobnikom kot bi pričakovali. Kot mnogi ljudje dandanes je tudi Terezija trpela za depresijo in tesnobo, obenem pa je imela veliko željo po samouresničitvi. Presenetljivo je dejstvo, da je to samozavestno živela znotraj strogega karmeličanskega reda. Umrla je na včerajšnji dan pred 125 leti, 30. septembra 1897, za posledicami tuberkuloze, stara komaj 24 let, spominjajo pri avstrijskem Kathpressu.

Terezija se je že pri 14 letih začela zanimati za življenje v karmeličanskem redu.

Rodila se je kot Marie-Francoise-Therese Martin v Normandiji kot najmlajša od devetih deklic v družini. Njena mati je umrla le štiri leta pozneje. Terezija je imela varno otroštvo, šolala se je na domu. Kljub temu se je pri 14 letih začela zanimati za življenje v karmeličanskem redu. Dve leti pozneje se je v neobičajno rosni starosti preselila v samostan in se poimenovala »Terezija Deteta Jezusa«.

Čeprav si je ves čas vztrajno in odločno prizadevala za versko življenje, je bilo vsakdanje življenje v samostanu zanjo gotovo naporno: Terezija namreč med sosestrami ni bila najbolje sprejeta. Poleg tega jo je njena predstojnica nenehno poniževala, saj je poskušala zlomiti njen domnevni ponos, ker je v strogem samostanskem redu samostojno študirala.

Mala Terezija. FOTO: Wikipedia

»Mala pot« ljubezni

Svojo pot vere in redovniškega življenja je razumela kot pot popolne, zaupljive predanosti usmiljenemu Bogu. Iskala je posvečenost vsakdanjega življenja in se opirala na majhna dejanja vere: njena »mala pot« ljubezni, na kateri je našla Boga »tudi sredi loncev«.

Mlada Terezija je zapadla v depresijo in vse pogosteje je doživljala napade panike: ali se Jezus na križu ni počutil podobno zapuščenega?

Obenem se je v samostanu čutila vse bolj zapuščeno od Boga in je doživljala pekel oddaljenosti od Vsemogočnega. Mlada Terezija je zapadla v depresijo in vse pogosteje je doživljala napade panike. Kljub temu je ostala zvesta svoji »mali poti«: ali se Jezus na križu ni počutil podobno zapuščenega?

Transpersonalna psihologija danes ve, da so ljudje v hudih psiholoških krizah pogosto zelo občutljivi za posebna duhovna doživetja. Duševne bolezni, kot je depresija, so zato lahko vrata do neobičajnih izkušenj, v katerih je »jaz« iztrgan iz svoje vsakdanje ustaljenosti. Terezija iz Lisieuxa s svojimi izkušnjami ni edina - tudi drugi svetniki in mistiki, kot je bil recimo sv. Janez od Križa, so po posebnih izkušnjah »potopitve« svoje življenje v celoti posvetili Bogu.

Dnevnik je bil sprva uničen

Iz dnevnika, ki ga je pisala v zadnjem letu svojega življenja, je razvidno, kako zelo je karmeličanka, ki je bila za svetnico razglašena leta 1925, za cerkveno učiteljico pa pred skoraj natančno 25 leti, 19. oktobra 1997, pred smrtjo trpela zaradi občutka oddaljenosti od Boga in praznine. Brezkompromisni opisi njenega iskanja Boga so prestrašili njene sosestre.

Njena avtobiografija je takoj dosegla več milijonov izvodov in navdihnila nešteto ljudi na njihovi poti vere in življenja.

Zato so knjigo pred izidom leta 1899 z naslovom »Povest duše« uredili in omilili; pozneje je bila objavljena izvirna različica, ki jo je na zahtevo Rima »prečistil« karmeličanski pater. Njena avtobiografija, na katero je vplival krščanski misticizem, je takoj dosegla več milijonov izvodov in navdihnila nešteto ljudi na njihovi poti vere in življenja.

Sv. mati Terezija si je recimo izbrala svoje redovno ime po francoski karmeličanki; tako kot ona je tudi ta redovnica in redovna ustanoviteljica, ki je delovala v Indiji, doživljala občutek oddaljenosti od Boga. Mater Terezijo je prevzela tudi Terezijina predanost trpljenju, po kateri njeno lastno telesno in duševno trpljenje lajša Kristusovo trpljenje. Druga pomembna verna osebnost na poti »male Terezije« je karmeličanka Edith Stein, ki je bila leta 1942 umorjena v Auschwitzu.

Sv. Terezija Deteta Jezusa. FOTO: Wikipedia

Šteje samo ljubezen

Mala Terezija je zaradi svoje bližine stiski neverujočih in izbire »male poti« danes zgled za številne iskalce. Po njenem navdihu bi se lahko kristjani iz »družbe moralne uspešnosti« preoblikovali v »mistično skupnost, za katero je značilna Božja ljubezen«, kajti njeno sporočilo je tudi 125 let po njeni smrti še vedno zelo močno: šteje samo ljubezen.