Slovar slovenskega knjižnega jezika pri besedi varuh podaja več pomenov. Pri tretjem tako preberemo, da gre za nekoga, ki si prizadeva, da se kaj ohrani. Prav zato se mi zdi besedna zveza »varuh rodbinskega spomina« primerna oznaka za človeka, ki se zaveda vrednosti in enkratnosti preteklih dni ter dejavno poskrbi, da spomin nanje ostane. O splošno znanih zgodovinskih dogodkih glavno sliko sestavijo zgodovinarji, o družinskih zgodbah in rodovnem izročilu širše družine pa naj bi na pol stoletja vsaj ena oseba poskrbela za ohranitev snovne in nesnovne dediščine svoje rodbine.

Kje začeti?

Ko sem premišljeval o svojih prednikih, sem presodil, da bi bilo smiselno postaviti kot osrednji osebi pradedka in prababico. Ker ima vsak štiri pare tovrstnih prednikov, to pomeni štiri ločene zgodbe, ki so se pri meni končale v štirih knjigah. Osrednji osebi sta dali tudi naslove teh knjig (Predniki in potomci A. B. in C. D.). Ker nisem več mladenič, so rojstne letnice omenjeni...