V svetišču Božje previdnosti v Varšavi sta bila včeraj za blažena razglašena kardinal Stefan Wyszynski, varšavski nadškof in primas Poljske, ter s. Elizabeta Czacka, ustanoviteljiva Kongregacije sester frančiškank služabnic križa. Kot poroča Radio Vatikan, je slovesno bogoslužje z obredom beatifikacije obhajal kardinal Marcello Semeraro, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, ki je v nagovoru dejal, kako se v duhu vrednot, ki nam jih zapuščata nova blažena, tudi mi lahko in moramo soočiti s težavami, ki jih današnji svet postavlja pred Cerkev in družbo.

Bog tudi danes spodbuja pristne pričevalce svetosti.

»Poljska je Marijin narod, Poljska je Cerkvi v različnih obdobjih podarila izjemne like svetnikov, Božjih mož in žena,« je pojasnil kardinal Semeraro in dodal, da Bog tudi danes spodbuja pristne pričevalce svetosti, med katerimi sta tudi nova blažena.

Blaženi kardinal Stefan Wyszynski FOTO: Vatican Media

Kardinal Wyszynski: »Ljubil boš«

Kardinal Wyszynski je duhovniško posvečenje prejel 3. avgusta 1924 v stolni cerkvi v Włocławku in tako začel duhovniško življenje, »zaznamovano s številnimi preizkušnjami, s katerimi se je soočal z odločnostjo in zaupanjem«. Eden najbolj dramatičnih trenutkov je bila nedvomno druga svetovna vojna ter junaška in tragična varšavska vstaja leta 1944. Wyszynski je takrat deloval v kraju Laski na obrobju prestolnice, kjer je služboval kot kaplan zavoda za slepe in narodne vojske.

Kdor sovraži, je že izgubil.

Ravno med vstajo je v Laskem s tal pobral kos papirja, ki ga je prineslo iz goreče prestolnice, na katerem je bila že delno ožgana beseda: »Ljubil boš.« Ta dogodek je Wyszynskega globoko ganil. V duhu tega klica je opravljal svojo službo pastirja in škofa, najprej v Lublinu, nato pa v Gnieznu in Varšavi, ko se je soočal s težavami, ki jih je njegov narod doživljal v letih po drugi svetovni vojni.

»V tem politično in družbeno zapletenem obdobju je pogumno, vztrajno in odločno vodil ladjo Cerkve na Poljskem ter nasprotoval ideologiji, ki je razčlovečila človeka in ga oddaljevala od polnosti življenja, od Kristusovega evangelija, živetega z vero. V boju za obrambo svobode Poljakov in Poljakinj je dejal: Kdor sovraži, je že izgubil. Z ničemer si ni prizanašal, prenašal je vsa ponižanja in trpljenje, katerih vrhunec so bila tri leta v zaporu, od 1953 do 1956.«

S. Elizabeta Czacka, slepa med slepimi

Neomajno vero v Boga in v njegovo previdnost je imela tudi Elizabeta Czacka. Kot je dejal kardinal, je tudi ona že v otroških letih prepoznala Božji klic. Pri dvaindvajsetih letih je popolnoma oslepela in se odločila, da bo svoje življenje posvetila služenju slepim osebam, ki takrat na Poljskem niso mogle računati na pomoč drugih in dobiti dobre izobrazbe.

Bl. Elizabeta Roza nam kaže, da ni ovir za tistega, ki želi ljubiti Boga in ljubiti kakor Bog.

Zato je ustanovila družbo za oskrbo slepih in kongregacijo frančiškanskih sester služabnic križa. Odprla je šole in organizirala delavnice, prilagodila Braillovo abecedo poljskemu jeziku in izpopolnila metodo krajšanja pisave. S svojo izredno delavnostjo in predanostjo nam blažena Elizabeta Roza kaže, da ni ovir za tistega, ki želi ljubiti Boga in ljubiti kakor Bog. »Tudi v njenem življenju ni manjkalo številnih težav, v katerih je z upanjem brez primere nenehno potrjevala svojo zvestobo Bogu, ki je ljubezen,« je zatrdil kardinal Semeraro.

Beatifikacija kot dopolnitev zgodovinskega srečanja

Včeraj sta bila kardinal Wyszynski in s. Czacka skupaj razglašena za blažena. Kot je dodal kardinal Semeraro, gre za »dopolnitev zgodovinskega srečanja«: spoznala sta se namreč v Laskem že pred 95 leti, leta 1926.

»Mladega duhovnika sta spodbujali vera in vztrajnost te ženske, ki je bila zaradi Božje ljubezni popolnoma predana Bogu in bližnjemu. Nastalo je dragoceno sodelovanje, iskrena delitev namenov in ciljev. Predvsem pa občestvo vere in ljubezni do Boga in do pomoči potrebnih in nezaščitenih oseb. Znala sta drug drugemu vlivati moč, vztrajnost in pogum. On je v prvi osebi skrbel za tiste, ki jim je bila omejena svoboda in ovirana vera, ona pa se je kot slepa med telesno in duhovno slepimi zavzemala za pomoč tistim, ki so bili zapuščeni na robu družbe.«

Nova blažena sta pričevala o življenju, ki je zvesto evangeliju, ne glede na ceno.

Kardinal Wyszynski je 19. maja 1961 vodil njen pogrebni obred in v nagovoru dejal: »Mati Czacka je bila oseba, ki je nenehno stala pred svojim ljubljenim Bogom; vedela je, da je Bog Ljubezen, predvsem Ljubezen, in je neomajno črpala iz neizmernega izvira Božje ljubezni! Zato ji je uspelo okoli sebe zbrati in z Ljubeznijo hraniti mnoge osebe.«

»Nova blažena sta po svoji družini, Cerkvi in narodu od Gospoda prejela neprecenljive dobrine vere in živost večstoletnega izročila ljubezni do Boga,« je dejal kardinal Semeraro. V zameno sta ponudila »živo gotovost o prvenstvu Boga, ki lahko človeku povrne dostojanstvo«. Pričevala sta o življenju, ki je »zvesto evangeliju, ne glede na ceno«. Zapustila sta »zgled služenja konkretnim potrebam človeka, ki živi poleg nas in trka na naša vrata, tudi ko nihče več zanj ne skrbi in se zdi, da zmaguje brezbrižnost«. »V duhu teh vrednot, ki nam jih danes zapuščata nova blažena, se tudi mi lahko in moramo soočiti s težavami, ki jih današnji svet postavlja pred Cerkev in družbo.«