Evropa si ne more več zatiskati oči pred »kugo modernega sveta«, trgovino z ljudmi. Vsak otrok ali odrasla oseba, ki je ujeta v tej obliki sodobnega suženjstva in obdana s strahovi, zlorabami in grožnjami, je ena žrtev preveč. Za mnoge ljudi, ki bežijo iz držav, v katerih so njihova življenja ogrožena, je misel na vrnitev nazaj v domovino, od koder so pobegnili, bolj grozljiva, kot pa biti zasužnjen. Varne in legalne poti v Evropo igrajo ključno vlogo pri izkoreninjanju krute kriminalne dejavnosti, kot je trgovina z ljudmi. Evropa si mora prizadevati k aktivnemu preprečevanju le-te.

V Evropi so izginotja mladoletnikov brez spremstva staršev ali drugih zakonitih skrbnikov takoj po nekaj dneh, ko so bili nameščeni v sprejemne centre, že pred časom vzbudila pozornost širše medijske javnosti. Vendar je treba dodati, da je situacija mladoletnikov brez spremstva staršev ali drugih zakonitih skrbnikov, ki so zunaj svoje matične države, le vrh tragičnega dela ledene gore, ki ga mora Evropa nujno obravnavati.

Potrebovali bi več ustreznih pravnih sredstev

Kadar so posamezniki in družine prisiljeni migrirati, postane njihov vsakdan bolj nestabilen, saj z odhodom v neznano izgubijo temeljne in varne socialne mreže domačega okolja. Otroci, ki migrirajo sami, so še posebej ranljivi in mnogokrat prav ti postanejo žrtve trgovcev z ljudmi. Velikokrat različne organizacije, ki v Evropi delujejo na področju pomoči žrtvam trgovine z ljudmi, med njimi tako tudi Karitas, uspejo doseči in pomagati takšnim žrtvam, vendar postajajo aktivnosti kriminalnih združb trgovcev z ljudmi povsod po Evropi vse bolj fleksibilne in učinkovite, prilagajoče se aktualnim razmeram. Potrebovali bi več ustreznih pravnih sredstev na nacionalni in lokalni ravni za hitro ukrepanje in reševanje žrtev iz primeža trgovcev z ljudmi.

Pričevanje

Ena izmed zgodb, ki kaže na kruto podobo modernega suženjstva, v katerem ta trenutek živijo mnogi, je pričanje 13-letne Olivije, ki je bila rojena v revni družini afriške države Togo. S trinajstimi leti je bila prepeljana in izkoriščana kot varuška v Franciji. Tam je doživela zlorabe in mučenje, preden ji je uspelo pobegniti. »Nisem imela dovolj za jesti. Včasih mi niso dali hrane tudi po tri ali štiri dni. Vse so mi odvzeli, celo vodo. Vodo sem lahko zaužila le, ko sem odšla na stranišče.«

Zaščititi ljudi pred kriminalnimi združbami

Zgodba Olivije ni edina takšna. Po vsej Evropi obstaja veliko grozljivih zgodb, kot je njena. Papež Frančišek je februarja letos na mednarodnem Forumu za migracije in mir svetovne voditelje pozval z besedami, da je njihova moralna dolžnost, da sprejmejo mednarodne pravne akte, ki ščitijo ljudi pred kriminalnimi združbami, ki bogatijo na račun izkoriščanja svojih žrtev.

V luči sporočila papeža Frančiška Caritas Europa ponavlja poziv vsem nosilcem odločitev, da zagotovijo odprt, varen in legalen vstop v Evropo, da bi preprečili nepotrebno trpljenje ljudi, ki so tako obupani, da so pripravljeni tvegati svoja življenja med bežanjem iz svoje domovine v Evropo. Z omogočanjem več ustreznih pravnih poti bi lahko evropski voditelji prispevali k ukinitvi dobičkonosnim kriminalnim dejavnostim trgovcev z ljudmi. Caritas Europa je mnenja, da je to mogoče dosegati z več različnimi orodji, kot so humanitarni sprejemi beguncev, humanitarni vizumi, humanitarni koridorji in združevanja družin.

Slovenska karitas pomaga žrtvam trgovine z ljudmi

Ob vzpostavljanju varnih in legalnih vstopov ljudi v Evropo pa je ključno ohranjati tudi njihovo dostojanstvo, k čemer pri svojem delu stremi tudi Slovenska karitas, ki ob podpori in sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvom za notranje zadeve, od leta 2006 izvaja neposredno pomoč in oskrbo žrtev trgovine z ljudmi.

Pri svojem delu Slovenska karitas opaža, da ljudje, ki migrirajo, nemalokrat postanejo žrtve trgovcev z ljudmi. V Sloveniji je trgovina z ljudmi še vedno najbolj prepoznavna na področju spolnega izkoriščanja, vendar je vse bolj v porasti tudi izkoriščanje delavcev, prisilno beračenje tujcev in prisilno delo.

Če se zazna tovrstno izkoriščanje, je treba takoj obvestiti policijo. Za pomoč pa se žrtve lahko obrnejo na dežurno telefonsko številko Slovenske karitas: 031 470 151.

Imre Jerebic, generalni tajnik Slovenske karitas