Prvo mesto ne gre denarju, ampak Bogu

Varčevanje je morda zdaj bolj kot kadar koli v zgodovini človeštva zanimiva tema, še posebej zato, ker je ponudbe varčevanj in skladov ter drugih naložb na trgu menda neskončno. Zato je morda še toliko bolj pomembno, da se poskušamo kritično opredeliti do vsega tega, kar nas obdaja in nam »ponuja dobiček«. Za kristjana pa je to še toliko bolj pomembno, saj nas Gospod ves čas spominja in opominja, da ne moremo služiti dvema gospodarjema. In običajno je tako, da kjer zavlada denar, tam za Gospoda dostikrat ni več prostora.

Kaj pomeni, da zavlada denar? Vsi dobro vemo, da brez gmotnih dobrin in tako tudi brez denarja ne moremo preživeti. Nismo namreč zgolj in samo angelska bitja. Smo pa tudi, saj že psalmist poje »skoraj kakor angela si ga ustvaril«, ko govori o človeku. Problem nastane takrat, ko duhovno stvarnost zamenja denar. Gre torej za vprašanje navezanosti na zemeljske dobrine. Jezus vedno znova obsodi navezanost na zemeljsko, saj je le to minljivo. »Pazite in varujte se vsake pohlepnosti, kajti življenje nikogar ni v obilju iz njegovega premoženja« (Lk 12,15). Nasprotno nam postavi za zgled dar uboge vdove, ja, ta dva novčiča, ki sta se izgubila v tempeljski zakladnici (prim. Lk 21,1-4). »Tam, kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce« (Mt 6,21).

Preživeti sebe, družino in biti odprt za potrebe drugih

Prav je, da si odrasli postavljamo vprašanja glede osebnih financ in varčevanja. Jezus nam konec koncev ni rekel »ne skrbite za danes«, ampak »ne skrbite za jutri«. Vsak od nas je torej odgovoren, da svoja osebna finančna sredstva porablja tako, da bo zmogel danes živeti on sam, njegova družina, hkrati pa bo od svojega lahko kaj podaril tudi za uboge. Samo takrat, ko so naše roke namreč odprte v drugega in zanj, lahko v te iste roke tudi kaj prejmemo.

Otroke navaditi na odgovorno ravnanje z denarjem

Kako pa predstaviti problematiko financ tudi otrokom? Že najmlajšim? Verjetno je skupen konsenz glede materialnih dobrin oziroma denarja v tem, da otroke in mlade naučimo, da je denar omejena dobrina, zato zahteva ciljno in usmerjeno upravljanje. Prav je, da otroke navajamo na odgovorno ravnanje z denarjem. Verjetno dobro poznamo kakšen primer iz svojega otroštva, ko smo si prvič s privarčevanim denarjem kupili kakšno malenkost ali pa kaj večjega. Prav tako se verjetno spomnimo dneva, ko smo dobili prvo plačo.

Zgled, kako denar porabimo, je najpomembnejši

Seveda pa je pri vsem tem nujno potreben in najpomembnejši zgled, ki ga odrasli dajemo mladim in otrokom. Zato je prav, da otroke navadimo, da stvari stanejo in da so zato zelo pomembni sklepi ter odločitve, kaj in koliko bomo kupili. Mi moramo imeti razdelane obremenitve za naš proračun, da lahko z njimi gremo skozi mesec in da ne pademo v osebni bankrot. Zato je prav, da otroke tudi navadimo, da kakšen evro tudi lahko privarčujejo. Otrokom se lahko preprosto podari t. i. »šparovček«, kjer bo otrok sam hranil pridobljeni denar in ga varčeval za stvari, ki bodo potrebne in si jih bo želel kupiti.

Dve skrajnosti: pohlep in skopuštvo

Prav pa je, da otroke naučimo tudi paziti se pred pohlepnostjo in oderuštvom. Te stvari nam danes marsikdaj zapirajo in hromijo odnose, peljejo nas stran od ljudi, v nek svoj svet, zaprt od drugih, kjer smo sami in čedalje bolj osamljeni. Zato je tudi že kar nekaj časa ena najhujših zasvojenosti prav zasvojenost z igrami na srečo, saj temeljijo prav na koriščenju in izsiljevanju materialnih dobrin. Zato je ključno, kakšen je naš odnos do denarja, kako svobodni smo lahko z njim, pa hkrati, da ne zapademo v neko lahkomiselnost ali neumnost, ko lahko spravimo v osebno nesrečo sebe, pa tudi svoje bližnje.

Besede mičejo, zgledi vlečejo

Pomembno pa je tudi dejstvo, da pri varčevanju večkrat hitro pomislimo samo na denar, čeprav lahko varčujemo pri veliko stvareh, ki nas dnevno zasužnjujejo oziroma nam jemljejo svobodo. Varčujemo lahko namreč pri porabi s pitno vodo, varčujemo lahko s porabo elektrike, uporabljanjem motornih vozil,… Pri tem pa smo največkrat odrasli tisti zgled, ki ga posnemajo otroci, saj poznamo tisti pregovor: Besede mičejo, zgledi vlečejo. Prav tako pa je pomembno tudi, kako govorimo. Odrasli lahko marsikaj naučimo svoje otroke, od marsičesa pa jih lahko tudi odvrnemo. In prav osebni zgled je tisto, kar pri otrocih največ šteje.

Ilustracije: Martin Zlobko