Devetdnevna mestna pustolovščina se je začela na letališču, ki je od mesta oddaljeno le 12 kilometrov, tako da sem z vlakom prispela v zeleno kanadsko oazo v pičle pol ure. V svoj raziskovalni načrt sem vključila nekaj najpomembnejših točk, vmes pa sem v skritih ulicah in po priporočilih domačinov odkrila še marsikatero skrivnost tega mesta, ki me v marsičem spominja na Ljubljano, le da gre za precej večjo različico. Veliko je zelenja, urejenih kolesarskih poti, promet poteka bistveno manj kaotično kot v drugih velikih mestih po svetu. Kot da bi ogromno zelenja, ki krasi mestne ulice, s kisikom, ki ga proizvaja, poskrbelo, za prijaznejše življenjsko okolje, strpnejše in dostopnejše ljudi.

Vancouver, glavno mesto kanadske province Britanska Kolumbija, je bil nedavno postavljen na prvo mesto v Severni Ameriki po kakovosti življenja.

Vancouver, glavno mesto kanadske province Britanska Kolumbija, je bil nedavno postavljen na prvo mesto v Severni Ameriki po kakovosti življenja. Mesto, v katerem so cene nepremičnin med najvišjimi na svetu, je priljubljena destinacija filmske industrije, znano je tudi kot Severni Hollywood, mestno pristanišče pa je največje v Kanadi in tretje največje v Severni Ameriki.

Vancouver je mesto z izjemno veliko zelenih površin, kolesarskih stez in pešpoti. FOTO: Petra Pogorelc

V mestnem jedru

Prvi dan v mestu sem namenila pohajkovanju in spoznavanju mesta. Tako kot ima Ljubljana svojo Čopovo ulico, ima Vancouver Robsonovo ulico (Robson Street), ki velja za najbolj komercialno ulico v mestu. Po drugi svetovni vojni so na tem območju Evropejci, predvsem Nemci, odprli prve trgovine in ulico poimenovali Robsonstrasse. Pridih malih evropskih butičnih trgovin je mogoče še vedno čutiti, ko se sprehajate po njej. Ob ulici je nekaj največjih znamenitosti mesta, kot so knjižnica, galerija in glavni trg, ki v kletnih odprtih prostorih poleti gosti plesne večere, pozimi pa se spremeni v brezplačno drsališče za mlado in staro.

Tako kot ima Ljubljana svojo Čopovo ulico, ima Vancouver Robsonovo ulico, ki velja za najbolj komercialno ulico v mestu.

Za krajši čas se ustavim v enem od lokalnih bistrojev in se okrepčam. Ponudba je res pestra. Od italijanskih prigrizkov, vsakovrstne azijske hrane, pregrešno vabljivih vegetarijanskih sendvičev in zdravih pijač do hitre prehrane, ki pride prav uslužbencem, ko se med odmorom na hitro osvežijo na zraku pred poslovnimi stavbami in še kako radi poklepetajo z nekom, ki ni videti kot domačin. Povprašam za kakšen nasvet za ogled mesta in moj sogovornik, že po videzu športni navdušenec, me napoti v vzhodni del Robsonove ulice. Sprehodim se čisto do konca ulice, kjer me pozdravi ogromno športno središče, nad njim pa se bohoti napis BC Place Stadium. Impozantna infrastruktura me prepriča, da kupim karto za nogometno tekmo lokalnega moštva Vancouver Whitecaps, ki bo konec tedna. Ker je vremenska napoved za naslednji dan več kot odlična, na sprehodu nazaj proti hotelu v lokalni turistični agenciji rezerviram izlet v Capilano park.

Capilano Suspension Bridge Park

Le nekaj minut vožnje iz mestnega vrveža, v bližini reke Capilano, leži ta najbolj priljubljena turistična atrakcija v bližini Vancouvra. Park, znan po impresivnih visečih mostovih in čudoviti naravi, ponuja pristno doživetje kanadske divjine. Pri tem upoštevajmo dejstvo, da smo le dober streljaj stran od sodobnega mesta, katerega osrednji del je po prebivalstvu velik za dobri dve slovenski prestolnici, širše območje pa naseljuje več kot dva milijona in pol ljudi. Sama sem izbrala najbolj praktičen ogled, in sicer kombinirano karto z avtobusnim prevozom iz središča mesta in vstopnico za park. Cene se gibljejo od okoli 60 evrov navzgor, ponujajo pa tudi posebne družinske pakete z ugodnejšimi cenami.

Suspension Bridge Park, znan po impresivnih visečih mostovih in čudoviti naravi, ponuja pristno doživetje kanadske divjine.

Avtobus me je odložil neposredno pred vhodom, kjer so stali čuvaji, ki obiskovalce usmerjajo na vodene ali samostojne oglede. Park je res velik in prizori, ki so se mi odpirali vedno znova in znova, so bili dih jemajoči. Največja atrakcija je seveda viseči most Capilano, ki je dolg 137 metrov in speljan 70 metrov nad tlemi. Sprehod po mostu je prava mala pustolovščina, saj se tla pod nogami rahlo majejo, hkrati pa se vam odstirajo čudoviti razgledi na okoliško naravo in potoček, ki teče globoko spodaj. 

Sprehajalna pot med oziroma nad krošnjami, Treetop adventures, povezuje vrhove najvišjih dreves, kar omogoča opazovanje narave iz ptičje perspektive. V parku je tudi čisto pravi deževni gozd, v katerem se lahko čudite ogromnim praprotim, nad sabo uzrete orla v preletu ali pa vas kje ob poti malce zabodeno pogleda čisto pravi los. Park je odlična ideja za družinski izlet, saj ima tudi otroško igrišče, restavracijo, kavarno in lokalno trgovinico s spominki. Za sproščen ogled parka, krajši počitek in malico sem porabila približno štiri ure. Vzamete si lahko čas za pohajkovanje in se v mesto vrnete z enim od avtobusov, ki vozijo vsake pol ure.

Prebrali ste del članka, ki je bil objavljen v reviji Svet in ljudje 6/2023. Revijo lahko kupite tukaj. Spremljajte nas tudi na Facebooku in Instagramu.