Priznana koreografinja se zaveda, da se med predstavo odvija ljubezen med občinstvom in umetniki. FOTO: Marta Tibeiru



Česarkoli se Valentina Turcu loti v plesni umetnosti, ostane globoko ohranjeno kot organska celota. Že pri petih letih ji je bilo popolnoma jasno, da bo nekega dne – koreografinja. Starša, oba vrhunska baletna umetnika, sta seveda vedela, da mora biti najprej baletna plesalka. Sledilo je dolgoletno baletno šolanje sprva pri njima, nato na svetovno znani Akademiji Mauricea Béjarta – Rudra v Švici. Po končani akademiji jo je Béjart sprejel v baletno skupino v Lozani in ji nakazal, da je izjemno ustvarjalna in nadarjena. Presodil je, da jo bo pot vodila v režijo in koreografijo, kar se je tudi uresničilo.


Koreografska retrospektiva Valentine Turcu ob 25-letnici njenega ustvarjanja v SNG Maribor. FOTO: Marta Tiberiu


Kot majhna deklica ...

»Ples je bil pri nas ves čas navzoč,« se spominja otroških let Valentina. »Občudovala sem izjemno ustvarjalno pot staršev, potovala z njima, vstopila v njun svet in v baletno dvorano, kjer se je vse začelo.« Tako je odkrivala, kako v resnici nastaja gledališče, kaj vse ga sestavlja, vključno z vsemi zaposlenimi. »Ogromno dela, discipline in odgovornosti je potrebno, da se ustvari vrhunska gledališka predstava. Ne glede na to, v kateri vlogi smo, so vse odločilne in zahtevajo vrhunsko človeško in umetniško integriteto,« pove.


Dramski balet Smrt v Benetkah. Koreografija, režija, dramaturgija in glasbeni koncept: Valentina Turcu. FOTO: Marko Ercegović


Na njenih predstavah se nam ježi koža

Za obiskovalca njenih predstav je najbolj prvinska izkušnja zlitje odra z občinstvom, ki ga Valentina doseže z globoko virtuoznostjo, strastjo, čutenjem. Dih jemajočo umetniško potenco opiše: »Instinkt, znanje, veščina, glasba, vizija, zlitje vseh elementov v enost. Pozorna sem na vsak trenutek in detajl v projektu.« Pripravam posveča mesece, vse z veliko predanostjo in odgovornostjo. Priznana koreografinja se zaveda, da se med predstavo odvija ljubezen med občinstvom in umetniki. »Vsi potrebujemo dejanje, razvoj, zadovoljstvo, predajo, osvoboditev, uresničitev. Verjamem, da se je za velike ljubezni treba predati. Zame je gledališče absolutni hram, v katerem ustvarjalci in vsi soustvarjamo, živimo, vadimo, odkrivamo, potujemo, padamo, letimo in ponovno dvomimo, razpadamo, gradimo in verjamemo znova.«


Ježkove Nanine pesmi v režiji in koreografiji Valentine Turcu. FOTO: Miran Waldhütter/SNG Maribor


Ustvarjanje baleta 21. stoletja

Za Valentino je ustvarjanje naraven proces, v katerem vsakdo ustvarja in komunicira. Prepričana je, da je zahtevnim predstavam potrebno posvetiti svežo interpretacijo, jih ustvariti na novo. »Globina, tveganje in popolnost svetovne literature in glasbenih mojstrovin v nas prebudi izjemno ustvarjalno ekstazo in vsak naslov – Romeo in Julija, Carmen, Evgenij Onjegin, Ana Karenina, Dama s kamelijami, Nevarna razmerja, Tramvaj poželenje, Smrt v Benetkah itn. – so cikli iskanj, premik mejnikov, prevpraševanj, analiz, drznosti in medsebojnega zaupanja.« V preteklih sezonah so njeno ustvarjanje pospremile odlične domače in mednarodne kritike, ki njenim predstavam priznavajo »močno stališče« in zatrjujejo, da ustvarja »balet 21. stoletja«. »Kritiki ocenjujejo, da gre za pogum, natančnost, perfekcionizem. Stil imenujejo valentinizem,« pove Valentina. »Sama neposredno komuniciram s plesalci. Vrhunski izziv za koreografa je ravno delo s plesalci, ki so popolnoma pripravljeni – mentalno, emocionalno in tehnično – na vse!«
_ _ _

*Celoten pogovor preberite v Naši družini (11/2021), ki jo lahko prelistate TUKAJ.*

*Naša družina na facebooku TUKAJ.*
_ _ _

SORODNE VSEBINE:

Tamino Petelinšek, fotograf s poslanstvom

»Ljubezen je moč in nas gor drži«

Ciganka iz opere ali pariška šansonjerka

»Če bi bili bolj človeški, ne bi potrebovali nič drugega«